V življenju potrebujemo dvoje – najboljšega prijatelja/prijateljico, ki ga lahko pokličeš tudi sredi noči in greš z njim na pivo, in eno samo f*k frendico (ali frenda), za katero veš, da ti bo brezpogojno 'dala'. In obratno seveda, da ne bo pomote.
In čeprav se sliši tako neverjetno preprosto, ni. Poznam veliko ljudi, ki tavajo sami po svetu in že vse življenje iščejo prijatelja, partnerja in nimajo nobene varnostne mreže … z nikomer se niso dogovorili: »Če bova pri štiridesetih še vedno samska, se 1. 1. ob osmih zjutraj dobiva na Prešercu …« Pokličejo lahko samo starše, ki jih po navadi nadlegujejo v naslednjem vrstnem redu diploma–selitev–poroka–otroci, ali pa znance, ki se jim vedno mudi in jih na hitro odpravijo s kakšnim poceni izgovorom.
Ampak zakaj je prijatelja in f*k frendico najti težje od partnerja? Za prijatelja vemo, kaj od njega pričakujemo: vedno nam je na voljo, v najbolj neprijetnih trenutkih rešuje našo kožo, nas posluša, kima, se z nami konstruktivno spre, nas nekam pošlje, ampak ga lahko naslednji dan že pokličemo, z nami se zapije in pokliče taksi ter nas potem varno spravi domov, počisti bruhanje in je, kadar od njega to želimo, tiho kot grob.
Ampak so določene stvari, ki jih prijatelji ne počnejo, ker … no, ker so 'samo' prijatelji. Tu na sceno stopi f*k frendica. Tista večno samska seksi mrha, ki iz neznanega razloga ne dobi tipa za zmeraj (ker čaka princa na belem konju, ki pa živijo le v starih pravljicah) in je vedno tam. Samo zate. Seveda veš, da nisi njen edini in nikoli ne boš. Točno veš, v katerem nadstropju živi, v miže najdeš njen zvonec in … ne potrebuješ opravičila, ni ti treba pojasnjevati ali jokati na njeni rami. Dobro veš, KDAJ in KAM lahko in moraš priti. Opraviš svoje in greš. Brez slabe vesti in brez praznih obljub, da jo boš jutri poklical. Ne boš je, ker je ne boš potreboval in ker ona tega ne pričakuje.
Ona ni tvoja punca (partnerica) in nikakor ni tvoja ljubica. Od tebe ne pričakuje zvestobe (pa čeprav si ji brezpogojno zvest!) in nikakor od tebe ne pričakuje daril, vikendov za dva, dragega nakita s službenih potovanj in podobno. Vseeno ji je, če prideš enkrat na teden ali enkrat na leto, vseeno ji je za predigro, vsekakor ima svoje želje, ki jih je lepo spoštovati, in ker je v tistih trenutkih samo tvoja, bo izpolnila vsako tvojo željo, potrebo, frustracijo … F*k frendica je potencialno tvoja popolna partnerica – če naj bi tvoje sanjsko razmerje slonelo na f*ku, ki pa to nikoli ne bo.
In prav to je tista največja ovira, zakaj je to osebo tako prekleto težko najti. Meje so tanke, pogosto nevidne, prestopiš jih zlahka, z besedo na L. Ona ti bo zgolj položila prst na usta, ti v roke potisnila oblačila, in ko boš stopil iz njenega stanovanja, si bil tam zadnjič. Pravzaprav pa je največja težava v tem, da si f*k frendici po navadi ti f*k frend in zate veljajo enaka pravila kot zanjo. Vse lepo in prav, dokler se ne znajdeš v resnem razmerju. Boš takrat lagal svoji dragi in jo varal? Ali si jo morda zmožen pogledati v oči in ji reči: »Ljubica, nič mi ne pomeni, z njo je samo f*k.«
