Na njem je namreč viden obris višjega človeka z daljšimi lasmi in brado. Vidni so tudi krvavi madeži na mestih, kjer bi bila zapestja, bok in stopala, kar je skladno z ranami, ki so jih med križanjem zadali Jezusu.
Sedaj pa ekipa italijanskih strokovnjakov na čelu s profesorjem Albertom Carpinterijem trdi, da je bil potres v Jeruzalemu iz leta 33, torej leta, ko je bil Jezus Kristus križan, jakosti 8,2, dovolj silovit, da je iz zdrobljenih kamnin sprostil nevtronske delce. Posledična reakcija z dušikovimi jedri naj bi, kot pravijo, v tkanino vtisnila rentgensko podobo obraza. Emisije sevanja naj bi nadalje povečale vsebnost atomskih sevov ogljika v samem prtu.
Prt je shranjen v katedrali svetega Janeza Krstnika v Torinu.
Kot razlagajo italijanski strokovnjaki, naj bi to dodobra zmedlo oxfordske raziskovalce, ki so leta 1988 na podlagi radiokarbonske analize prt označili za prevaro, saj naj bi bil po njihovih ugotovitvah star le 728 let.
Domneva o nevtronskem sevanju kot razlagi za odtis križanega moža s prekrižanimi rokami ni nova, čeprav do sedaj ni imela razlage za vir sevanja. Vendar pa številni člani znanstvene javnosti z razlago niso najbolj zadovoljni. Sporno je namreč dejstvo, da sledov takšne reakcije kot posledice potresa ni mogoče opaziti nikjer drugje. Kot je dejal dr. Gordon Cook z univerze v Glasgowu na Škotskem: »Učinek bi moral biti izrazito lokalen, da ga ni mogoče izmeriti nikjer drugje. V vsem tem času še nihče ni naletel na kaj takega.«
