Restavracijo je enainpetdesetletnik poimenoval po sebi; kot pravi, je med drugim »kuhar, natakar, pridelovalec, vrtnar in sirar.« Vse, kar je na meniju, prihaja z njegovega posestva. Prej znana kot Kletni bistro se restavracija nahaja v Baehrelovi kleti in premore le dvanajst miz.
Vsak večer postreže osemnajstim gostom.
Čeprav nima formalne izobrazbe, je mojster molekularne gastronomije. Baehrel je svojo kuhinjo zgradil sam – po talnih oblogah iz linoleja razgrinja plastiko za maksimalno čistočo. Ena izmed bolj zanimivih jedi iz njegove kuhinje je želodov sladoled, katerega priprava traja eno leto. Želode za več mesecev namoči v tekočo vodo, nato jih dehidrira in zmelje v prah, iz katerega naredi kornet. Tega napolni z neke vrste sladoledom iz jajčevca.
Priljubljenost njegove restavracije sestoji iz več dejavnikov, predvsem kombinacije odlične hrane in ekskluzivnosti, saj se restavracija v medijih ne pojavlja, niti je Baehrel ne oglašuje. Rezervacije sprejema preko elektronske pošte.
In čeprav ni ravno poslovnež, na leto zasluži skoraj 550.000 evrov – kar dobro za nekdanjega motokrosista, ki ni imel nič s prehrambno industrijo. Za kuhanje naj bi ga navdušila mati, sicer pa se je vsega naučil sam. Navdih je, kot pravi, našel v naravi. Posestvo sta z ženo kupila leta 1985, ko je poškodba končala njegovo dirkaško kariero. Dobrih 30 let pozneje so mize njegove restavracije rezervirane za pet let vnaprej. Rezervacij za po letu 2018 ne sprejema – takrat se namreč namerava upokojiti.
