Ko je vlada odpravila socialna stanovanja in socialno ogroženim družinam naprtila neprofitna, za katera je treba plačevati najemnino (pogosto so ta stanovanja prevelika, tako da so tudi obratovalni stroški visoki), se je pravzaprav odločila ustvarjati problematične zgodbe z nesrečnimi usodami. Dejstvo, da najmanj tretjina najemnikov ne plačuje najemnine, uničuje stanovanjske sklade, neprofitnih stanovanj ni več na voljo, bivalne enote pa so že zdavnaj vse zasedene. Denarja, ki bi ga lahko dobili iz evropskih sredstev, ne bo, ker nimamo nacionalnega stanovanjskega programa, ki bi imel za prednostno nalogo obnovo neprofitnega stanovanjskega sklada. Ljudje so na ulici. S tem problemom se nihče ne ukvarja.
Edi je oče samohranilec. Invalid. Ko so se začele eksistenčne težave, ga je žena zapustila in mu prepustila tudi oba otroka. Dolgo je bil brez vseh sredstev za preživetje. Preživeti so mu pomagale dobrodelne organizacije, ni pa zmogel plačevati najemnine za neprofitno stanovanje in obratovalnih stroškov, tako da je nenehno dobival opomine. Sledile so tožbe in izvršbe in na koncu deložacija.
Angela je stara 85 let. Po smrti hčerke skrbi za nepokretnega in duševno bolnega vnuka. V sobi brez kopalnice ta drobna ženica večkrat na dan previja in umiva odraslega fanta. Zet je že zdavnaj nehal skrbeti za sina. Nehal pa je tudi plačevati najemnino in stroške za majhno neprofitno stanovanje, tako da Angeli in Davidu že grozi deložacija.
Dodelijo jim stanovanje in podarijo problem. To so samo tri zgodbe o ljudeh, ki so se že ali pa se bodo že v kratkem znašli na ulici. Samo tri od nekaj tisoč podobnih usod, s katerimi so se v preteklem letu srečali v Zvezi prijateljev mladine.
»Vsem seveda nismo mogli pomagati, večini pa smo, vsaj deloma. Vendar pa pri deložacijah skorajda ni končne rešitve. Problem se zgolj prelaga za nedoločeno ali celo določeno obdobje. Deložacije so hud in pereč problem. Iz dneva v dan je vse več ljudi, ki prosijo za pomoč pri plačilu najemnine in obratovalnih stroškov,« pripoveduje Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine.
Deložacije so kot snežna kepa, ki se kotali po bregu navzdol in nenehno veča, tako da lahko prerastejo v zelo velik problem. To se bo zgodilo takrat, ko bodo začeli razpadati stanovanjski skladi, pravi Nina Zidar Klemenčič, odvetnica in pobudnica projekta brezplačne pravne pomoči v okviru Botrstva. Projekt si že eno leto prizadevajo postaviti na trdne temelje. V devetih mesecih, odkar odvetniki odvetniške pisarne Zidar Klemenčič delajo skupaj z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje, so obravnavali 180 pravnih zadev, med njimi 40 groženj z deložacijo, ko so bili ljudje tik pred tem, da jih pošljejo na ulico.
»Odkar je vlada odpravila socialna stanovanja in jih nadomestila z neprofitnimi, za katera kljub vsemu zahteva plačilo najemnine (od 50 do 200 in več evrov), h kateri je treba dodati še plačilo visokih obratovalnih stroškov, postaja ta problem čedalje bolj pereč. Ko se socialno ogroženim ljudem dodeli takšno neprofitno stanovanje (tudi če jim občina sofinancira del plačila najemnine), se že na začetku ustvari problematična zgodba. In čeprav je vsem jasno, da se bo ta problem le še stopnjeval in da se ta zgodba zadolževanja ne more dobro končati, se s sistemskim problemom v Sloveniji nihče ne ukvarja in ga tudi nihče ne poskuša rešiti. Nacionalni stanovanjski program, ki ga pravkar pripravljajo, pa je popolnoma zgrešen, ker znova ne predvideva socialnih stanovanj. Resda predvidevajo nekakšen stanovanjski dodatek, a v proračunu denarja za ta namen ni. Vedno več je ljudi, ki bi potrebovali namestitev, neprofitnih stanovanj je premalo, tisti, ki v njih živijo, pa jih ne morejo plačevati, tako da so nenehno v stiski zaradi grožnje deložacije. Nimajo denarja za plačilo in nimajo kotička, v katerega bi se lahko zatekli. Država pa se pretvarja, da je gluha in slepa. Vsi se vedejo, kot da tega problema preprosto ni,« poudarja Nina Zidar Klemenčič.
