Nova raziskava ledenika Jakobshavn na jugozahodu Grenlandije je pokazala, da se ta na leto premakne za sedemnajst kilometrov oziroma za šestinštirideset metrov na dan, kar pomeni, da gre za najvišjo zabeleženo hitrost katerega koli ledenika na Grenlandiji ali Antarktiki. Premikanje ledenika se v času zimskih mesecev sicer upočasni, najvišje hitrosti pa nastopijo poleti.
Na dan naredi 46 metrov.
Vendar pa raziskovalci opozarjajo, da so tudi povprečne letne hitrosti, izmerjene v letih 2012 in 2013, skoraj štirikrat višje od tistih, izmerjenih v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Povišana hitrost pomeni, da ledenik v ocean odvaja vedno več ledu, s čimer seveda pripomore tudi k povišani morski gladini. Samo imenovani ledenik je od leta 2000 pa do leta 2010 morsko gladino dvignil za en milimeter – glede na povišano hitrost pa je gotovo, pravijo raziskovalci, da bo njegov prispevek v prihodnjem desetletju še izdatnejši.
Med leti 2000 in 2010 je morsko gladino dvignil za en milimeter.
Ledenik grenlandski led odvaja v globok oceanski fjord ob obali otoka. Na ospredju ledenika, kjer se ga nekaj odlomi v ledene gore, se ga delež stopi, preostanek pa ga roma v ocean. Oba izmed teh procesov enakomerno prispevata k dvigu morske gladine. Zaradi segrevanje arktičnega območja, se grenlandski ledeniki tanjšajo, ledene gore pa nastajajo vedno bolj v notranjosti. To pomeni, da čeprav se ledenik premika proti obali in nosi več ledu v ocean, se točka lomljenja ledenika vse bolj premika v notranjost.
Tako so raziskovalci ugotovili, da se je imenovana točka v letih 2012 in 2013 v notranjost premaknila za več kot kilometer dlje kot pa denimo v prejšnjih poletjih. Zaradi tega ledenik izgublja svoj sprednji led – led, ki zadržuje tok – in se posledično premika hitreje. Raziskovalci so prepričani, da je ledenik Jakobshavn, ki naj bi leta 1912 potopil »nepotopljivi« Titanik, v nestabilnem stanju in da se bo v prihodnosti še bolj premikal proti notranjosti otoka.
