Poveglia je otok v beneški laguni v Jadranskem morju. Upravno spada pod italijansko deželo Benečijo. Za obiskovalce je otok zaprt. Razpadajoče stavbe in zaraščene površine imajo temno zgodovino, ki se razteza več stoletij v preteklost in je prepredena s smrtjo in obupom. Nič nenavadnega torej, da ima otok sloves enega najbolj strašljivih krajev na svetu. Začetki segajo v čas Rimljanov, ki so na otoku pokopavali žrtve kuge. V 5. stoletju so tjakaj pred vpadi barbarov pribežali ljudje iz območij Este in Padove. Otok se je izkazal za bolj klavrno zavetje, smrtni davek pa je vztrajno rasel. Nekateri zgodovinarji so prepričani tudi, da je bil v 13. stoletju na otoku ustanovljen lazaret za okužene s kugo, tudi za vsak naslednji izbruh. Večina jih je končala v ognjenih zubljih. Po nekaterih ocenah naj bi na tem majcenem otoku pomrlo 160.000 žrtev kuge. Nekateri pravijo, da je polovica prsti z otoka iz človeškega pepela. Zaradi napada genovske mornarice leta 1379 so prebivalce otoka preselili na otok Giudecca. V 16. stoletju so otok ponudili menihom, ki pa so ga zavrnili – enako nasledniki prvotnih prebivalcev. V 14. stoletju so Benečani na otoku postavili utrdbo, znano kot Oktagon, v kateri naj bi med napoleonskimi vojnami zgorelo več francoskih ujetnikov. Leta 1922 je bila na otoku odprta psihiatrična bolnišnica. V njej naj bi deloval posebej grob zdravnik, ki naj bi na svojih bolnikih izvajal operacije s kladivi in dleti, dokler se ni vrgel s cerkvenega stolpa bolnišnice. Ali pa ga je vrgel nekdo drug. Padec ga menda ni ubil – s tal naj bi se dvignila zlovešča megla in ga zadušila. Azil so zaprli leta 1968, od takrat pa je bil na delu samo čas. In lovci na duhove.
Zanimivosti
Na otoku pomrlo 160 tisoč žrtev kuge
Otok Poveglia se na prvi pogled zdi prijeten kraj: zelenje in ruševine, pravcata turistična atrakcija. A ne v tem primeru, saj se ga menda izogibajo celo lokalni ribiči.
