»Delam v Ljubljani in jo imam zelo rada prav zaradi dela, se pa vsak konec tedna vrnem na Kras, ki ga imam neizmerno rada. Pravzaprav mi je z leti vse bolj pri srcu. Tam si vedno znova napolnim baterije,« nam je zaupala Ana, ki je doma v Dutovljah. Tam blizu ima vse sorodnike. Po naključju – ali pa morda tudi ne – je tudi njen mož doma iz bližnje vasi, se smeje Ana. »Oba s Krasa in oba v televizijskem poklicu. Je pa res, da sva morala priti s Krasa v Ljubljano, da sva se spoznala.« Sicer pa se Ana kot doma počuti tudi v Lipici, s katero je povezana že od otroštva. Tam je jahala in tekmovala. Pred kratkim se je vrnila v svoj klub in ob koncu tedna z veseljem jaha. Ker je njena ljubljena kobila marca letos poginila, hodi zdaj v kobilarno, si sposodi lipicanca in neizmerno uživa. »Jezditi lipicanca je čudovito. Izziv je toliko večji, ker so to živahne in klene živali, ki v človeku ne sprožijo le vala adrenalina, temveč mu hkrati poženejo tudi strah v kosti,« z navdušenjem pripoveduje o konjih in prizna, da je veliko življenjskih odločitev sprejela prav med ježo.
Novinarstvo ji je bilo položeno v zibelko
Tudi novinarstvo ji je bilo položeno v zibelko. Kot deklica se je menda vedno igrala z radiem in mikrofonom ter se ves čas snemala. V osnovni šoli je veliko nastopala in vodila različne prireditve. »Vedno sem rada kaj pojasnjevala pred skupino ljudi in to poslanstvo zdaj živim na televiziji, pa tudi na še enem, meni prav tako zelo ljubem področju – poučevanju jezikov. Zadnje čase se ukvarjam tudi z individualnim poučevanjem angleščine in nemščine ter pripravljam doktorat iz nemškega jezikoslovja. To je moja velika ljubezen, vzporedni svet, v katerem strastno živim. Raziskovanje jezikov me izjemno privlači, vznemirja, pomirja in osvobaja.«
