Zgovornost je mogoče izmeriti na več načinov. Ljudi je mogoče strpati v laboratorij, jim določiti temo in nato posneti njihove pogovore. Druga možnost je, da ljudje sami posnamejo svoje vsakodnevne pogovore doma. Štejemo lahko izgovorjene besede in določimo povprečje, merimo čas, ki ga posameznik porabi za govorjenje, ter štejemo, kolikokrat se posameznik zaplete v pogovor.
Ameriški raziskovalci so na podlagi 73 raziskav pri otrocih ugotovili, da deklice sicer izgovorijo več besed kot dečki, a je razlika zanemarljiva. Ta je bila očitna le pri pogovorih s starši, pa še to le pri starosti do dveh let in pol, kar morda zgolj odraža razlike v razvoju govornih sposobnosti. Kako pa je z razlikami pri odraslih? Sodeč po raziskavah, ki so jih opravili na univerzi v Kaliforniji, so moški tisti, ki govorijo več. Vendar pa je bila razlika znova le majhna. Zanimivo je tudi, da so bile razlike večje v laboratorijskem okolju kot v navadnih življenjskih okoliščinah.
To bi lahko pomenilo zgolj, da so moški bolj sproščeni v novih, drugačnih okoljih. Raziskovalci s kalifornijske univerze so svoje ugotovitve podkrepili z dognanji lingvistke Deborah James in socialne psihologinje Janice Drakich.
Opravili sta skupno 56 študij, a le v dveh so se ženske izkazale za zgovornejše – v 34 študijah so bili zgovornejši moški, vsaj v nekaterih okoliščinah. Za proučevanje so najtežji vsakdanji pogovori, saj bi morali sodelujoči posneti vse govorjenje. Psiholog James Pennebaker z univerze v Teksasu pa je razvil napravo, ki vsake 12,5 minute posname 30-sekundne odseke govora.
Elektronsko aktiviranega snemalnika (EAR) ni mogoče izključiti, zato nudi dokaj zanesljiv vzorec dogajanja. V svoji raziskavi iz leta 2007 je Pennebaker odkril, da ameriške in mehiške ženske v 17 urah v povprečju izgovorijo 16.215 besed, moški pa 15.669. Spet zgolj zanemarljiva razlika. Niso pa vsi pogovori enaki, zato je morda pomembnejše, kdo vse posluša. Janet Holmes z univerze v Wellingtonu je v svoji analizi stotin javnih srečanj ugotovila, da moški v povprečju zastavijo tri četrtine vprašanj, medtem ko predstavljajo le dve tretjini poslušalstva.
Tudi ko je to bilo enakovredno razdeljeno med spola, so moški še vedno postavili dve tretjini vseh vprašanj. Od kod torej ideja o 20.000 izgovorjenih besedah pri ženskah in le 7.000 pri moških? Pojavila se je na ovitku knjige iz leta 2006, naslovljene Ženski možgani, avtorice Louann Brizendine, nevropsihiatrinje z univerze v Kaliforniji.
Izjava je bila množično citirana. Ko je Mark Liebermann, profesor lingvistike z univerze v Pensilvaniji, podvomil o teh številkah, ki so ohlapno temeljile na knjigah za samopomoč, se je Brizendinova z njim strinjala in obljubila, da jih bo umaknila iz prihodnjih izdaj knjige. Liebermann je nadalje poskušal poiskati izvor spornih številk, a je imel le malo sreče, razen poročnega pamfleta iz leta 1993. Toliko o zlatem standardu znanstvenih dokazov.
