Nekoč so bili samo vesoljski ostanki, danes pa so asteroidi deležni večje pozornosti. Pred leti so si raziskovalci zastavili drzen načrt zajetja asteroida, na katerem je med drugim pristala tudi NASA. Druga podjetja asteroide vidijo kot vire dragocenih kovin in vode, medtem ko svetovna javnost še ni pozabila na februarsko eksplozijo nad Čeljabinskim.
Vprašanje je torej, kako se lotiti premikanja teh letečih skupkov kamnine. S tem v mislih je bila vzpostavljena nova kategorija: zlahka dostopni predmeti (ERO). Te predstavljajo manjši asteroidi, velikosti med dvema in šestdesetimi metri. Ker so že blizu Zemlje, bi potrebovali le manjši potisk, da bi pristali v tirnicah okrog Lagrangeovih točk. To so okrog milijon kilometrov od Zemlje oddaljene pozicije, kjer sta gravitaciji tako Zemlje kot Sonca minimalni, predmet pa lahko kroži z majhno porabo energije.
Premik enega izmed takšnih predmetov bi po besedah znanstvenikov pomenil logičen korak proti bolj ambicioznim scenarijem in verjetno najbolj verjeten poskus modifikacije solarnega okolja zunaj Zemlje. Prvak je imenovan 2006 RH120 – le en zagon rakete leta 2021 bi bil dovolj, da bi štirimetrski asteroid vstopil v orbito. Tam bi bil tako rekoč na dosegu rok za proučevanje in spoznavanje njegove zgodovine.