Na mariborskem območju je najbolj prizadeta koruza, tako za zrnje kot za silažo, sledijo oljne buče ter pozni krompir. Škoda na travinju se kaže pri tretjem odkosu krme, kjer je količina krme izredno majhna, je pojasnila terenska kmetijska svetovalka Katarina Kresnik.
Posledice suše se bodo izrazito kazale predvsem pri živinorejskih kmetijah, saj bo primanjkovalo kakovostne krme. Prav tako se škoda kaže v pridelavi zelenjave, saj so pridelki zaradi suše manjši, poškodovani in posledično netržni. Največ težav se kaže pri zelju, cvetači, brokoliju, papriki, paradižniku, jedilnih bučkah, čebulnicah ter fižolu.
Posledice suše se kažejo tudi v nasadih jablan, kjer so plodovi drobni, nerazviti in opečeni. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor beležijo v povprečju 30-odstotni izpad pridelka tudi v nasadih jablan s protitočnimi mrežami. Posledice suše se kažejo predvsem v nasadih, ki so zasajeni na lažjih tleh ter na parcelah z večjim nagibom in na visokih terasah.
Do podobnih ugotovitev so prišli v Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj. "Prizadeti so posevki koruze, oljnih buč, krompirja, vrtnin na prostem, sadovnjaki, vinogradi, travne površine, posevki sončnic, okopavin in strniščni posevki. Večina strnišč je zaradi suše ostala neposejana do prvega dežja, ker je bilo škoda sejati v izsušeno zemljo," je za STA pojasnil vodja oddelka za kmetijsko svetovanje Peter Pribožič.
Finančno ovrednotenje posledic suše bo po njegovih besedah možno šele po podrobnem popisu škode. "Več škode je na plitvih prodnatih tleh Ptujskega in Dravskega polja v primerjavi z globokimi glinenimi tlemi ob reki Pesnici in dolinah Slovenskih goric in Haloz. Na nagnjenih terenih Haloz in Slovenskih goric so posledice suše opazne najbolj na travnih površinah, kjer je prišlo do popolne prekinitve rasti in so bili travniki ožgani."
Pri trajnih nasadih, posebej vinogradih, je na Haloškem območju prišlo do prisilnega zorenja. Jagode grozdov so ostale drobnejše, kar bo zmanjšalo pridelek, po dežju pa lahko pride tudi do pokanja jagod.
