Grozljive izgube, ki jih je terjala vojna, so marsikatero žensko naredile vdovo in skrčile bero za ženitev godnih moških. Do leta 1921 je štel v Veliki Britaniji presežek žensk 1,7 milijona posameznic.
Dandanes obstajajo prefinjene znanstvene rešitve za ustvarjanje potomstva, vendar pa se le redko kdo zaveda, da je na začetku dvajsetega stoletja obstajala primitivna oblika semenske banke, za ženske najbolj potrebne tovrstnih uslug. Helena Wright je bila priznana zdravnica, objavljena avtorica in zastopnica ustanove, ki je oralo ledino na področju kontracepcije ne le v Angliji, ampak tudi po svetu.
Njeno delo z naslovom 'The Sex Factor In Marriage' (ang. Dejavnik spolnosti v zakonski zvezi) je bilo uspešnica tako v Združenih državah Amerike kot v Evropi in je nadalje financiralo njene inovacije na področju medicinske prakse. V Londonu je odprla dve kliniki: za premožnejše ženske v Knightsbridgeu in za revnejše v Nothing Hillu. Obe kliniki sta dali krila njenemu življenjskemu delu – pomagati stotinam žensk, katerih možje so se iz prve svetovne vojne vrnili nezmožni zaploditi otroke. Pisateljica Vera Brittain, ki je o vojni pisala o svojih spominih 'Testament Of Youth' (ang. Oporoka mladosti), piše o oglasu iz leta 1915, v katerem je bila ženska, ki je v vojni izgubila zaročenca, voljna poročiti popolnoma slepega ali kako drugače pohabljenega častnika.
Med moškimi, ki so se vrnili domov, številni niso bili zmožni spolnih odnosov – zaradi poškodbe ali travm. Nič nenavadnega torej, da se je do leta 1918 pri Heleni Wright zvrstilo stotine žensk. To so bile ženske, ki so ljubile može, a si hkrati želele otrok, za kar so potrebovale darovalca semena, preden je kaj takega sploh obstajalo. Wrightova je presegla spone takratne morale in postala pionirka terapije seksa in načrtovanja družine, najbolj pa je njeno kariero odlikovala dejavnost na področju plodnosti. Leta 1919 je Wrightova pričela iskati nekoga posebnega – nekoga, ki bi lahko ženskam v stiski dal otroka brez kakršnih koli čustvenih vezi. To je moral biti poseben moški: visok, čeden (s solidnimi zobmi), inteligenten, dobrega porekla, zdrav in zanesljivo možat. Vse to je našla v Dereku. Rojen je bil leta 1889, odraščal pa je skupaj z bratom Georgeom, tako v Angliji kot na Šrilanki, kjer si je njegov oče lastil plantaže gume in čaja. Vsaka izmed bodočih mamic se je zavezala k molčečnosti ter v sklad vplačala 11 EUR.
Derek stika s strankami ni imel. Vsaka izmed žensk je Heleni poslala telegram z želenim datumom spočetja. Njihovi možje so imeli možnost spoznati Dereka, čeprav večina tega ni izkoristila. Na izbrani datum se je Derek oblekel v temno obleko in belo srajco, ki ji je dodal pikčasto kravato, si na glavo poveznil pokrivalo in v torbo spakiral steklenico brandyja in nočno srajco. Ostalo je bilo prepuščeno njegovemu šarmu. Njegova žena Suzanne s tem ni imela težav, četudi je obiskal skoraj 500 žensk. Wrightova se je zaradi svoje prakse leta 1968 znašla na sodišču; krivdo je priznala, a bila oproščena. S svojim možem je imela odprto razmerje. Delovala je do 93. leta. Po Derekovi smrti leta 1974 so bile tovrstne usluge oglaševane javno.
