Toži jo zaradi strahu in duševnih bolečin, ki so mu jih povzročale njene zavrnitve. V Sanjo naj bi bil zaljubljen od prvega oktobra leta 2011 – od prvega trenutka, ko jo je zagledal na Pravni fakulteti.
»Telo mi je spreletavalo nekaj kot električni tok, srce mi je začelo močneje biti, dlani so se mi znojile. Za trenutek nisem slišal ničesar, videl pa sem le njo,« pravi Dejan. Ves prvi letnik ga je mučila strašanska trema, dekletu pa se je namerno izogibal, da ne bi videla, kako zelo mu je všeč. Ponoči ni mogel spati, na fakulteto pa je prihajal s strahom, da se s kakšno gesto ali kako drugače ne izda.
»Ko sem videl, da to vpliva na moje zdravje, sem se odločil, da ji vse priznam. In takrat se je šele začel pravi pekel.« Na njegovo priznanje se je menda odzvala zgolj z nasmehom, rekoč, da sta prijatelja in da si ne more predstavljati zveze z njim. Pokazal ji je tudi svoj dnevnik in zbirko pesmi, navdih za katere je bila ona, in priznal, da 'DS' na njegovi podlakti pomeni 'Dejan in Sanja'.
Vseeno: ona vztraja, da iskrice ni in naj vse skupaj preprosto pozabi. Dejan pravi, da je ljubezen premočna: ne more niti jesti niti se učiti. Ko je končno sprevidel, da to stanje ne vodi nikamor, se je odločil poiskati pravico na sodišču. Priložil je potrdilo psihiatra, na kardiološke izvide še čaka.
