Gre za eno izmed največjih podvrst leoparda – tehta lahko tudi do devetdeset kilogramov –, ki je včasih gosto poseljevala ruski Kavkaz in območje vzdolž južnega dela Kaspijskega jezera, sicer pa je avtohtona vrsta še v Iranu, Turčiji, Turkmenistanu in Afganistanu.
Krivolov in krčenje življenjskega prostora v dvajsetem stoletju sta žival pregnala na rob preživetja. Tako naj bi v divjini živelo le še nekje 1.290 odraslih živali, njihovo število pa menda vztrajno upada.
V imenovanem parku se vrši rehabilitacija, del katere so bili tudi starši obeh mladičev, ki so tja prišli leta 2012 iz živalskega vrta v Lizboni na Portugalskem. Namera parka je, da ogroženi vrsti nudi možnost preživetja pred siceršnjim izumrtjem. Mladiča v dolžino merita približno petnajst centimetrov in tehta sedemsto gramov, kar pa so za zdaj zgolj ocene, saj osebje parka neposrednega stika z naraščajem še ni imelo, da bi se izognili nepotrebnemu stresu na novorojenca.
Leopardji mladiči prva dva meseca ostanejo v brlogu, kjer se prehranjujejo z delno prebavljenim mesom, ki jim ga nudijo matere. Lastne lovske sposobnosti tako razvijejo šele pozneje. Po uradni izjavi, ki so jo dali v ruskem parku, naj bi mladiča spustili v divjino, ko se bosta naučila preživeti.
