Pred časom smo gledali hrvaško nadaljevanko o Titu, kjer nas je očarala njegova druga žena Herta Hass, zadnje žene Jovanke pa niso prepričali, da bi sodelovala. Zdi se, da je zdaj pretrgala več kot 35 let molka. Jovanka Broz je stara 89 let, a še vedno dviguje prah. »Zanalašč,« pravi.
In prepričana je, da se upira tistim istim mogočnežem SFRJ, ki naj bi jo pred več kot tremi desetletji pahnili v osamo. Čeprav so mrtvi. Se je Jovanka takrat bojevala zgolj za preživetje ali je bil to v resnici silovit boj za oblast po Titovi smrti? Je imela politične ambicije ali je bila zgolj nadzornica protokola na Titovem »dvoru«, bomo morda izvedeli iz podlistka Življenjska izpoved Jovanke Broz, ki so ga v 30 nadaljevanjih začeli objavljati v beograjski reviji Blic. Verjetno je prepozno za pravo izpoved nekdanje prve dame Jugoslavije, ki že 33 let živi v hišnem priporu in v z osamo ter medlimi spomini popačenem svetu.
Jovanka Broz je še vedno užaljena, ponižana in jezna. Pa vendar dostojanstvena in jasnih misli, trdi pisec podlistka Žarko Jokanović, ki pa noče za nobeno ceno razkriti, kako mu je uspelo pridobiti njeno zaupanje. Številni so poskušali, a ni nikomur uspelo.
»Imela sva nekaj skupnih prijateljev. Mene je ganila njena usoda, pa tudi razmere, v katerih živi. Samo poslušal sem jo in zvesto zapisoval njene besede,« pravi Jokanović.
Ločena brez razloga?
Tako je Jovanka tik pred svojim devetdesetim rojstnim dnevom dovolila, da se objavi podlistek, v katerem razkriva številne spomine in razmišljanja. Nekdanja prva dama Jugoslavije očitno še vedno bije veliko bitko s sencami vplivnih posameznikov iz samega vrha takratne politike. Počuti se ponižano, ker že 33 let – ne da bi ji bila kdaj dokazana krivda in brez sojenja – životari v hišnem priporu, brez sredstev za življenje, na robu revščine in brez zajamčene pokojnine. Več kot tri desetletja je bila brez slehernega dokumenta, celo brez zdravstvene izkaznice. Prva dama, katere edina življenjska naloga je bila, da vse okoli Josipa Broza Tita deluje popolno in da vrhunsko potekajo tudi obiski tujih državnikov, ki jih je bilo treba pogostiti na najboljši možni način, v svojih spominih idealizira nekdanjo »idilo« in še vedno z veliko ljubezni govori o svojem 32 let starejšem možu. Preživela ga je. Tito je umrl v 88. letu, sam, brez njene nege in ljubezni, saj so tri leta pred tem vplivni posamezniki, ki so takrat vodili že ostarelega in opešanega voditelja, zakonca ločili. Tito in Jovanka sta v Beogradu živela na različnih naslovih. Njega so selili iz rezidence v rezidenco in si pri tem prizadevali, da se ne bi srečal z ženo. Jovanka trdi, da sta bila oba v hišnem priporu. Povedala je, da mu celo telefonirati ni smela in ga vprašati, kako se počuti. Spletkarilo se je na najvišji možni ravni.
Ljubosumje ju je uničevalo
»Po pogovoru z Jovanko se mi sploh ne zdi več čudno, da je Jugoslavija razpadla, saj se ni nihče ukvarjal z državo. Vsi so se ukvarjali s perfidnimi spletkami na najbolj primitivni ravni, kot v kakšni latinskoameriški nadaljevanki,« je za hrvaški Jutarnji list povedal Žarko Jokanović, ki se s svojo sogovornico sestaja vse od leta 2005.
Ena od takšnih spletk, o kateri se je na veliko govorilo po Beogradu (v tistih časih ni bilo rumenega tiska, a so se takšne govorice kot blisk širile z ustnim izročilom), je bila zgodba, da sta več kot 80 let starega Tita razvajali sestri Radojka in Darjana Brbić, privlačni fizioterapevtki. »Mračne sile iz ozadja« so poskrbele za to, da sta, kadar je prišla Jovanka, sestri redno masirali njenega moža. Govorilo se je, da je bila Jovanka strahotno ljubosumna na lepi in mladi fizioterapevtki.
»Kaj pa bi Tito lahko z njima počel pri tej starosti? Lahko ju je morda potrepljal po zadnjici. Mene pa je to kot žensko globoko žalilo. To je bil napad na moje dostojanstvo,« je Jokanoviću menda iskreno povedala Jovanka.
Jovanka Broz, rojena v hrvaški Liki, je imela po koncu vojne pri svojih enaindvajsetih letih čin majorke. Dvakrat je bila ranjena, poleg tega je preživela tifus. Tito se je z njo poročil leta 1952. Ker je bil od nje 32 let starejši, je bilo to v precejšnjem neskladju z njeno patriarhalno vzgojo, motilo pa jo je tudi dejstvo, da je imel nerazčiščene družinske odnose. A ljubezen je bila močnejša od vsega, se spominja Jovanka. Tita še danes prav nič ne obsoja in mu tudi nič ne zameri. Ona mu je dajala občutek varnosti in bila glas razuma med vsemi tistimi posamezniki, ki so mu bili podrejeni in ki so se mu prilizovali ter prikrojevali informacije. »Vedel je, da mu vedno vse povem po resnici, in je to spoštoval. Kadar sem bila odsotna, pa čeprav en sam dan, je zahteval, naj se nemudoma vrnem.« Jovanka je Jokanoviću zaupala, da so jo zaradi tega, ker ji je bil Tito tako zelo naklonjen, obtoževali, da ima nanj prevelik vpliv, in da so bali vsega tistega, kar ona (morda) ve in kar bi jim utegnilo takrat ali kdaj pozneje škoditi.
