Pokopan pod usedlinami – skoraj gotovo peskom –, je bil izoliran od kisika, zato ni zgnil.
K odkritju podvodnega gozda je znatno pripomogel hurikan Katrina leta 2005, razlaga Ben Raines, eden izmed prvih potapljačev, ki ga je raziskoval. Izkušnjo je opisal kot pravljično.
Drevesa so menda tako dobro ohranjena, da zareze še vedno oddajajo vonj svežih cipres. Ohranjeni štori majhnega gozda, premera tudi do dva metra, poseljujejo območje veliko dober kilometer, osemnajst metrov pod gladino Mehiškega zaliva. Najverjetneje premorejo tisoče kolobarjev.
Vendar podobe v sebi nosijo veliko tragičnega – kisik in morski živelj bosta naredila svoje, zato so gozdu šteti dnevi. Propade lahko že v dveh letih.
