Zanimivosti

Družina, ki zdravi z energijo

Katja Božič
13. 6. 2013, 12.25
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Čeprav sami ne bodo priznali, je družina pranoterapevta Tomislava Brumca posebna; vsi njeni člani zdravijo z energijami.

Jaka Koren

Delo je že zdavnaj postalo njihovo življenje. »Družina je v duhovnem smislu najmočnejša. Skupaj smo učinkovitejši,« je prepričan Tomislav. S sinom Lovrom in soprogo Andrejo v Podčetrtku že leta pomaga ljudem premagovati najrazličnejše bolezni, predvsem pa z  odkrivanjem vzrokov za njihove težave »najti sebe«.   

Omenili smo ga že v zgodbi Jana Šilca po možganski kapi, objavljeni v prejšnji Jani. Fant je povedal, da se je Brumec tretji dan po njegovi operaciji (ko je bil še v komi in zdravniki niso bili prav optimistični nad njegovo usodo) začel postiti, nato pa se je na daljavo povezal s njegovo energijo. Uvidel je, da ima še veliko volje do življenja. Naslednji dan so zdravniki Janovim staršem povedali, da ni več v kritičnem stanju.  Brskanje po internetnih forumih da veliko pozitivnih informacij o bioenergetiku in njegovi družini. Še najpogosteje je njegovo ime zaslediti v pogovorih žensk, ki so imele težave z zanositvijo. Razlog več za naš obisk torej.   

Medicinski tehnik pri Domančiću

Osemnajst let dela na urgenci v Slovenski Bistrici ga je med ljudmi zaznamovalo kot človeka, ki zelo rad priskoči na pomoč, tudi zunaj delovnega časa. Na urgenci je bil priča številnim tragičnim zgodbam in vedno se je spraševal, ali je to, kar so storili, res največ, kar so lahko. »Danes s svojim znanjem vem, da bi lahko še marsikomu pomagal,« pravi. Toda do tega spoznanja je moral prehoditi dolgo pot in srečati prave učitelje. Njegova družina, oče je bil zaposlen pri policiji, mama pa je bila frizerka, ni bila nikoli v stiku z duhovnostjo, zato v zdravljenje z energijo ni verjel, dokler ni »po naključju« srečal Zdenka Domančića. S prijateljem sta mu v Kranjski Gori, kjer je delal, predstavljala naravne izdelke iz aloje. Kaže, da je Domančić v njem prepoznal potencial, saj ga je skušal zadržati na skupinski terapiji. »Dejal mi je, da imam sposobnosti, ki jih niti sam ne poznam, da sem lahko uspešen in da me sprejme za učenca.« Mudilo se mu je, ampak radovednost je bila močnejša in je ostal. »Tam sem potem videl nekaj zelo neverjetnih stvari. Recimo, pri veliki oteklini prsta in karcinomu pri drugem pacientu je bolečina minila že po eni terapiji.« Vse skupaj ga je prepričalo; po letu in pol šolanja ter blagoslovu starega budističnega meniha v tajskem Čiang Maiu se mu je življenje povsem spremenilo.  

Olayinka Babatunde Adewuyi

Po Domančićevem nasvetu, naj poskusi čim več potovati in raziskovati, saj bo tako prišel do dodatnih znanj, ki bodo zaznamovala njegovo pot in delo, je njegovo pozornost pritegnil afriški svečenik IFA Olayinka Babatunde Adewuyi iz nigerijskega plemena Jarube. Ob srečanju je v njem takoj prepoznal svojega naslednjega učitelja. Predvsem mu je bilo všeč, da tako, kot govori in uči, tudi živi. Od njega se je med drugim naučil divinacije – diagnosticiranja duhovnega stanja, ki ga tudi uporablja pri svojih terapijah. »Skozi to vidite namen človeka, v čem je njegovo poslanstvo. Otroci dostikrat živijo po željah staršev – oče si želi, da bi bil sin inženir, a mu je namenjeno delo mehanika. Ker ne živi svojega poslanstva, bo svoje delo težko opravljal. Jarube naredijo otroku divinacijo, da ga lahko kasneje usmerjajo k izpolnitvi njegove usode.« Druga pomembna popotnica iz plemena Jarube, ki jo pri svojem delu uporabljajo Brumčevi, pa je post, ki je tudi ena od njihovih metod čiščenja. V nasprotju z bioenergetiki, ki za zdravljenje uporabljajo svojo energijo, so pranoterapevti mediji ali posredniki kozmične energije. Bolj ko so čisti, torej osvobojeni čustvenega balasta in navezanosti na fizični svet, bolje prevajajo kozmično energijo in tako učinkoviteje pomagajo ljudem. »Življenje je delo; dokler živimo, imamo kaj počistiti iz preteklosti,« se smeji sogovornik. Post po jarubsko je precej radikalen – brez hrane in vode. Njegov namen pa ni samo očistiti telo, Brumčevi se postijo tudi za pomoč ljudem v res velikih bolezenskih težavah, pri katerih se duh odloča, ali oditi ali ne – recimo pri tistih, ki so zaradi tega ali onega vzroka v komi. Pri tem postu celice sprejmejo informacijo, da bodo nekaj časa brez hrane in pijače; skupaj z meditacijo in izgovarjanjem manter v nočnih urah (med polnočjo in tretjo zjutraj)  je zaradi tega duhovna pot še bolj odprta, moč prenašanja informacij pa toliko večja in čistejša. »Smisel je pomakniti se čim bliže osnovni vibraciji, takrat so vizije močnejše, sanje intenzivnejše, govorica telesa močnejša.« Za to se odloči, kadar ga svojci zaprosijo za pomoč. »Vendar če človek želi oditi, ga moraš pustiti.«


Več preberite v tiskani Jani (št. 24, izid: 11.6.2013).