Dejavnik naj bi bilo skupno okolje, ki je tisoče let vplivalo tako na človeško kot tudi na pasjo evolucijo.
Udomačitev je pogosto povezana z velikim porastom gostote naseljenosti in ravno to naj bi bilo tisto, kar je delovalo na genski zapis obeh vrst. Tako se večji del raziskovalcev strinja, da so psi pred deset tisoč leti že bili del človeške družbe. Po nekaterih raziskavah sodeč naj bi bili divji psi z juga Kitajske prva udomačena pasma.
Ti naj bi predstavljali manjkajoči člen v udomačitvi psov. Od takrat naprej je bila evolucija psov postopna, brez upadov števila populacije, kar priča o prav tako postopni udomačitvi.
S primerjavo človeških in pasjih genov so raziskovalci odkrili podobne spremembe v tistih, pristojnih za prebavo in metabolizem, in tistih, povezanih s holesterolom.
Te pripisujejo dramatičnim spremembam v količinskem razmerju hrane rastlinskega in živalskega izvora.
