Singularnost pomeni točko, ko se umetna inteligenca izenači s človeško in jo preseže, vendar se napovedi glede njenega pojava preveč razlikujejo. Nekateri ljudje tako verjamejo v utopično prihodnost, v kateri ljudje presežemo svoje fizične omejitve z uporabo strojev; druga napoved vključuje opustitev človečnosti, ko bodo ljudje postali le del organizmov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Po napovedih futurista Rayja Kurzweila bodo računalniki leta 2029 na človeški ravni, do leta 2045 pa naj bi nas že krepko presegli. Bill Hibbard z Univerze v Winsconsinu v ZDA je prepričan, da bo v 21. stoletju umetna inteligenca gotovo dosegla človeško.
Nekateri raziskovalci pa so ravno nasprotnega mnenja. Ernest Davis z newyorške univerze tako meni, da nismo niti blizu singularnosti. Čeprav je res, da umetna inteligenca lahko blesti v kvizih in pri raznih specializiranih nalogah, pa ta po njegovih besedah še vedno zaostaja svetlobna leta za povprečnim sedemletnikom po zdravi pameti, jeziku in intuiciji v zvezi z delovanjem fizičnega sveta. Kar je ljudem zaradi intuicije zlahka razumljivo, od računalnikov terja številne simulacije, preden pridejo do pravilne domneve. Po besedah ameriškega ekonomista z Univerze George Mason v Washingtonu se bo s prihodnjo singularnostjo ekonomija podvojila vsak teden ali mesec. Vendar povečana produktivnost ni nujno dobra stvar. Če drugega ne, so roboti zmožni preživeti za ljudi apokaliptične scenarije.
Družbe ali ekonomije robotov ne bi skrbelo uničenje narave, tako kot bi moralo skrbeti ljudi. Tako mnoge upravičeno skrbi, ali ne drvimo v prihodnost, ki ne jemlje resno ljudi, denimo s samovozečimi vozili, s katerimi bi sicer povečali varnost na cestah, obenem pa bi brez dela ostali milijoni poklicnih voznikov. Nekateri znanstveniki pa menijo, da je fenomen, imenovan singularnost, že del našega vsakdana, saj smo skoraj ali pa popolnoma opustili pisanje, pomnjenje dejstev in računanje. Po njihovih besedah bodo roboti kmalu nadomestili ljudi tudi pri opravilih, ki so bistvo človečnosti. (jp)
