Mednarodna skupina znanstvenikov je na morskem dnu v bližini Nove Zelandije odkrila velikanske kraterje, za katere domnevajo, da so jih povzročili izbruhi ali plinov ali tekočin.
Znanstveniki iz Nove Zelandije, Nemčije in ZDA so te udrtine v površju odkrili na globini približno tisočih metrov, okrog petsto kilometrov vzhodno od mesta Christchurch.
Gre za tri kraterje – največji meri enajst kilometrov krat šest kilometrov in sto metrov v globino –, ki so verjetno dvakrat večji od do sedaj zabeleženih tovrstnih pojavov v znanstveni literaturi. Bili naj bi del veliko večjega območja tisočih manjših kraterjev, ki so se raztezali več sto kilometrov proti vzhodu.
Znanstveniki menijo, da so bili izbruhi plina nenadni in najverjetneje zelo obsežni. V ocean in atmosfero naj bi se izločili v roku nekaj ur ali dni.
Sicer ne morejo izključiti možnosti, da je vulkanska aktivnost povzročila izločanja plina, a obstaja še razlaga, da gre za ogljikovodik, ujet pod morskim dnom, kar bi bilo skladno z upadanjem nivoja morja za okrog sto metrov med ledeno dobo in posledičnim segrevanjem vode.
Raziskovalci z Univerze v Aucklandu so dodali, da v večjih kraterjih niso zabeležili aktivnosti, da pa so manjši bili sporadično aktivni. Iz njih naj bi plini uhajali vsakih 20.000 ali pa 100.000 let.
Velike količine izločenega metana bi lahko znatno vplivale na klimatske spremembe in zakisljevanje oceanov. Zaključili so, da je izločanje toplogrednih plinov v ocean in atmosfero v preteklosti pridodalo obdobjem globalnega segrevanja.
