Petinšestdesetletni Ganesh Bhagat Chaurasia iz Haridwarja v severni Indiji zaradi svojega stanja ni zmožen delati. Njegova družina ga je že pred petdesetimi leti razdedinila. A vseeno Ganesh ne obupuje. Ravno nasprotno, hvaležen je, saj mu ljudje zaradi njegovega obraza večkrat dajo denar, hrano in prenočišče.
Rojen je bil z manjšim izrastkom na obrazu, ki pa se je počasi razraščal. Kaj kmalu je prekril njegovo oko. Starši so iskali zdravniško pomoč, a brez uspeha. Pri operaciji so mu pripisali le deset odstotno možnost preživetja, zato se zanjo niso odločiti. Poročil se nikoli ni, ker ni imel nevesti kaj ponuditi, kot pravi. Ganesh bi po starših moral podedovati dvanajst hektarjev obdelovalne zemlje, a mu jih je po njihovi smrti prevzel njegov stric, ki je poznal prave ljudi, Ganesh pa je bil nemočen. Kar nekaj let je bil zaposlen kot mehanik, a je bil primoran odnehati zaradi svojega obraza, saj ni več mogel dovolj dobro videti.
Danes se zadržuje v manjših mestih in spi v templjih. Je kar lahko. Na dan od ljudi dobi približno 200 rupij (2,84 evra). Sprva je le stežka sprejel tuj denar, počasi pa je spoznal, da morda le gre za božji namen. V tem najde uteho in o operacijah ne razmišlja, češ da je čas za to že davno mimo.
