Vse to pa se lahko v prihodnosti kaj kmalu spremeni. Raziskovalci so namreč ugotovili, da aminokisline (osnovni gradniki beljakovin) pri miših podaljšajo življenje za 12 odstotkov, strinjajo pa se tudi, da bi koristile tudi ljudem, še posebej starejšim ali bolnim.
V laboratorijskih preizkusih na univerzi v Milanu so raziskovalci zdravim mišim srednjih let dajali vodo s tremi določenimi vrstami aminokislin. Te živali so nato živele občutno dlje, kot miši, ki aminokislin niso dobivale. Življenjska doba miši, ki so dobivale aminokisline se je tako gibala okoli 869 dni, miši z običajno dieto pa 774 dni, tako da je bilo razlike za okoli 12 odstotkov.
##IMAGE-15760##Daljšo življenjsko dobo so spremljale tudi biološke spremembe, ki so povečale zalogo energije v celicah in zmanjšale škodo, ki jo povzročajo škodljive molekule in prosti radikali. Miši na aminokislinah so bile poleg tega tudi bolj vzdržljive in so imele boljšo mišično koordinacijo. Vodja raziskave dr. Enzo Nisoli z univerza v Milanu je povedal, da gre za prvi prikaz, da lahko mešanica aminokislin podaljša življenje pri miših. Preteklo leto so znanstveniki sicer dokazali, da lahko aminokisline levcin, izolevcin in valin (iste so uporabili tudi pri miših) podaljšajo življenjsko dobo enoceličnih kvasovk. Izsledki raziskave, ki bodo objavljeni tudi v časniku ''Cell Metabolism'' postavljajo tudi vprašanje o prehranskih nadomestkih z aminokislinami, ki bi lahko imeli pozitivne učinke tudi pri ljudeh.
Znanstveniki so sicer poudarili, da so bile vse miši sicer srednjih let, a so bile drugače popolnoma zdrave. Poudarili so, da bi bile aminokisline lahko še posebej koristne za starejše in bolne, še posebno tiste z okvarami srca, kroničnimi bolezni pljuč in drugimi boleznimi, za katere je značilna zmanjšana energija v celicah.
Dr. Nisoli je še povedal, da je seveda potrebna študija na zadostnem številu ljudi, saj bi le tako lahko prepričali zdravnike, da aminokisline zares pomagajo. A na žalost velike družbe tovrstne raziskave ni kaj dosti ne zanimajo, zato je financiranje omejeno.
Levcin, izolevcin in valin so sicer aminokisline z razvejano verižno zgradbo (branched-chain amino acids – BCAA) in čeprav gre le za tri od 20-h aminokislin, imajo prav te tri očitno posebne prosti-starostne učinke.
Miši, ki so jim dajali te tri aminokisline so v srcu in skeletnih mišicah proizvedle velike količine mitohondrijev, ki so nekakšne ''elektrarne'' celic, ki proizvajajo energijo. Kazale so tudi povečano aktivnost gena za dolgo življenje SIRT1, razvile pa so tudi boljo obrambo pred prostimi radikali.
Prehranska dopolnila z BCAA aminokislinami so sicer na voljo v vseh trgovinah z zdravo prehrano, so pa tudi sestavni del mnogih proteinskih praškov, ki jih množično uporabljajo športniki. A znanstveniki poudarjajo, da so samo aminokisline najverjetneje bolj učinkovite kot tiste v proteinskih napitkih. Za razliko od proteinov oziroma beljakovin aminokislin namreč ni treba prebaviti in gredo lahko takoj v kri, zato zanje ne potrebujemo energije. Znanstveniki so še dodali, da so z raziskavo zagotovili ''dokaz, da mešanica BCAA aminokislin poveča povprečno življenjsko dobo miši'', kar je po mnenju dr. Nisolija dovoj dober vzrok, da se podrobno razišče ''vlogo aminokislin pri zdravljenju s starostjo povezanih bolezni pri ljudeh''.
