Kaj ste počeli v tem letu odmora od pametnega telefona, družbenih medijev, koncertov in medijskega pojavljanja, nastopanja? Ste počivali?
Uh, ne, imel sem še več dela kot prej, nič nisem počival, pisal sem pesmi za nov album, ki bo izšel januarja, ga produciral, zamenjal sem menedžment. In zdaj bom na turneji dve leti. Do podpisa pogodbe še ne smem govoriti o nečem, ampak ja, zagotovo nisem počival.
Po letu dni molka ste se pojavili na Aktualu v oddaji Galama. Predstavili ste novo pesem, duet z Miranom Rudanom A si a nisi.
Naslov pesmi je malo intriganten, vsi smo kdaj v stanju negotovosti, nezadovoljstva. Živimo pa v času, ko je samozavest na steroidih, vse je preveč napihnjeno, brez realne osnove. Po drugi strani pa se kdo preveč vznemirja zaradi stvari, zaradi katerih se ne bi smel, ali preveč dvomi o nečem, o čemer ne bi smel. O tem govori pesem A si a nisi. Punca, ki ima neverjetno dobro energijo – in vesel sem, da smo jo izbrali za videospot – ta punca je v kopalnici, kjer ste ženske zelo rade, se ureja in se pred randijem spoprijema z dilemo, ali naj bo takšna, kot je v paralelnem svetu, fotošopirana, popravljena, po pravilih, ki jih narekujejo družbena omrežja, ali naj bo takšna, kot je. Na koncu se odloči, da bo takšna, kot je v resnici, in s tem na neki način zmaga. Ko se s fantom dobi, mu je takšna, kot je, všeč.
Brez filtrov torej?
Da, brez filtrov. Njen naravni videz. Mislim, da mora vsak samega sebe vprašati: 'A si a nisi?'
Ste vi tako prepričani o samem sebi, da se ne sprašujete več o, recimo, vaši glasbi, ali je dobra ali ni?
Na začetku kariere sem bil negotov, pa tudi zdaj se sprašujem, seveda. Človek, ki se ne sprašuje, se težko razvija. Tudi če si preveč samozavesten, ni dobro.
Spomnili smo se na izrek Bertranda Russlla, ki je rekel, da so največja težava na tem svetu norci in fanatiki, ki so vedno tako prepričani o samem sebi, pametni ljudje pa so polni dvomov.
Včasih je takšna samozavest lahko zelo prepričljiva, ampak ne na dolgi rok. Na kratkega pa zelo.
Je pa lažje hoditi skozi življenje s samozavestjo, četudi brez dobre osnove.
A prej ali slej prideš pred zid. Ali pred ogledalo, ki ti ga nekdo postavi. Če pa še to negiraš, potem pa naj ti bo lepo življenje in mirna zemljica.
Ste kaj pod pritiskom, ko si vzamete premor in v tem času ustvarjate, ljudje pa od vas pričakujejo najmanj eno uspešnico, ko se vrnete, če ne več? Kot pisatelj, ki napiše en uspešen roman in potem čakamo naslednjega.
Seveda, strah pred neuspehom je kar velik. Ne bom lagal, da ni. Saj ne pišem pesmi samo zase, pišem jih za ljudi. In vsi potrebujemo potrditev, da nas nekdo poboža, s tem, ko sprejme, kar ustvarimo. In vedno, ko se vračam po premorih, sem živčen, me je strah, ali bo spet zašumelo ali ne bo.
Aha, zašumelo med ljudmi.
To je vedno izziv.
No, nekateri bodo pohvalili, drugi kritizirali. Ali se z leti lažje spoprijemate s kritikami?
Še vedno mi ni vseeno, se pa ne vznemirjam zaradi njih tako kot včasih.
Je koža čez in čez podplat postala?
Čisto, čisto. (smeh)
V zadnjem času ste že večkrat povedali, pa tudi tokrat v Galami, da si želite otroka, da je to vaša največja želja. Kaj se dogaja, mar tudi vam tiktaka biološka ura?
Ne, da mi tiktaka ura, ampak imam željo prenesti neka znanja, neko modrost. Neko ljubezen. Vse to, kar sem ustvaril, predati naprej.
Že nekaj časa živite v dvoje. Je drugače, kot ko ste bili sami?
Ko si z nekom, si ustvariš dom. Hiša ni dom, če si sam. Je samo hiša. Dom pa je občutek topline, je to, da je nekomu mar zate, je intimno. Ko si sam, je pa rock 'n' roll. Iz dneva v dan. (nasmeh)
Kaj pomeni rock 'n' roll iz dneva v dan?
Ko iščeš dopamin. V čemer koli. Na koncu pa vidiš, da je vse to neka velika praznina. Saj je zabavno, a zabavice so kratke.
Se pravi, da je v dvoje lepše. In toplejše.
Da, je čisto nekaj drugega. Mogoče sicer izgubim del norosti, ampak je to majhna žrtev za vse lepo. (smeh)
Nekoč smo se pogovarjali o tem, kako verjeti, da vas ima ženska rada zaradi vas, ne zaradi tistega Jana, ki stoji na odru, pa ste nam rekli, da ste tudi tisti Jan vi.
Pri meni to ni ločeno, morda me to malo izčrpava, ker morda zna to kdo izklopiti. Jaz ne znam. Jaz sem povsod isti. Tudi na bencinski črpalki ali v gostilni sem Jan. Včasih sem malo utrujen ali se slabo počutim, pa vidim, da kakšnemu oboževalcu to že ni všeč. Ampak uživam v tem, da komu polepšam dan. Pridem, recimo, na pregled, pa kaj lepega rečem medicinskim sestram, da se zasmejijo, malo se pohecamo in jim dam nekaj 'bombončkov' za lepši dan. Mogoče sem tudi na odru bolj prepričljiv, ker mi veliko pomeni in me polni, če se nekomu zasvetijo oči.
V katerih stvareh ste uživali v tem letu, kaj je polnilo vas?
Samo glasba, samo glasba …
