Predlog zakona pred začetkom parlamentarne obravnave še preučujejo, si pa vsi želijo pospešitve postopkov za obnovo in razvoj.
Po ujmi 4. avgusta, ki je prizadela 183 občin, neposredno prijavljene škode pa je za 2,98 milijarde evrov, je vlada v dobrih treh mesecih pripravila predlog obsežnega zakonskega predloga, ki se v 158 členih dotika vrste področij in naj bi omogočil hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih. Hkrati naj bi postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.
Vlada je predlog zakona potrdila 23. novembra in ga poslala v DZ v obravnavo po nujnem postopku. Dodeljen je bil v obravnavo odboru za finance, ki ima predlog na dnevnem redu za sejo 11. decembra, ter v mnenje zakonodajno-pravni službi, so za STA pojasnili v DZ. Vlada računa, da bo sprejet do konca leta, da bi lahko začel veljati 1. januarja prihodnje leto.
Mnogi župani predlog zakona še preučujejo, prav tako reprezentativna združenja občin. Ob tem si želijo, da bi zakonodajalci njihove pripombe tudi upoštevali.
Na Skupnosti občin Slovenije pripombe sprejemajo še do srede, Združenje občin Slovenije pa je svoje že posredovalo v DZ. V njih so med drugim izpostavili finančni vidik in možnost, da bi z določenimi deli zakona občine dodatno finančno razbremenili. Kljub začasni naravi zakona, ki naj bi "ugasnil" konec leta 2028, v združenju menijo, da se lahko začne z njim sistemsko urejati financiranje področje naravnih nesreč.
Na Gorenjskem načeloma zadovoljni s predvidenimi rešitvami
Škofjeloški župan Tine Radinja predlog zakona o obnovi pozdravlja. "Načeloma prinaša to, kar smo potrebovali," je dejal za STA. Je pa dodal, da vseh podrobnosti v občinah še ne poznajo, saj gre za obsežen predlog, ki si ga je treba podrobno ogledati, česar so se lotili tudi v okviru Skupnosti občin Slovenije.
Sam je zaenkrat podrobneje preučil prostorsko urejanje in urejanje vodotokov. Ocenjuje, da zakon na tem področju prinaša, kar je potrebno. "Bomo pa v nadaljevanju zakonski predlog dobro preučili, ker je zelo pomemben, saj bo vsaj dve leti krojil življenje občin," je dejal Radinja.
Županu Občine Gorenja vas - Poljane Milanu Čadežu se zdi bistveno, da predlog zakona predvideva tudi poenostavljene postopke za nadomestne gradnje. V njihovi občini bo namreč treba preseliti dve domačiji, je pojasnil za STA.
Prav tako je po njegovem mnenju prav, da je pri posegih v vodotoke predvidena pridobitev soglasij državne tehnične pisarne, saj je mnenje stroke ključno. Se mu pa zdijo prepočasni postopki Direkcije RS za vode.
V Zgornji Savinjski dolini skrbi predvsem glede nadomestnih lokacij in gradenj
Po oceni župana Občine Luče Klavdija Strmčnika zakon ni takšen, kot bi moral biti. Opozoril je, da je treba v Lučah urediti nadomestne lokacije za 22 družin, vendar občinski prostorski načrt, ki so ga začeli delati pred desetimi leti, še ni dokončan in bo težko zagotoviti nadomestno gradnjo. Težava je tudi v hidrološki študiji, ki bi morala biti narejena že pred letom dni, a se to še ni zgodilo.
Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik meni, da je zakon precej nejasen. Med drugim v predlogu ni jasno opredeljeno, kdo bo zagotovil nadomestne lokacije. "Če bo to morala storiti občina, bo to tudi naredila, vendar pa ni jasno. iz katerih sredstev - ali iz tistih, ki smo jih prejeli kot predplačilo, ali pa nam bo država zagotovila dodatna sredstva," je dejal.
Medtem nazarski župan Matej Pečovnik meni, da zakon prinaša določene olajšave, tako da se bo lažje lotiti urejanja nekaterih zadev. Vidi pa težavo pri preselitvi nekaterih poplavljenih podjetij, ker bo težko najti lokacije, ki so povsem varne pred poplavami. Dejal je, da zakon določa podjetjem, ki se želijo preseliti na poplavno varne lokacije, rušenje objektov na stari lokaciji. To zanje ni dobra rešitev, je prepričan Pečovnik.
Župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik pa meni, da je treba v zakon, preden bo sprejet v DZ, vnesti dodatne osvežitve pri urejanju prostorskih težav. Poudaril je tudi, da bi občine morale dobiti predkupno pravico za kmetijska zemljišča, ker jih bodo morali prekategorizirati v stavbna.
V zvezi z zemljišči tudi župan Občine Braslovče Tomaž Žohar meni, da bi morala država občinam zagotoviti predkupno pravico za kmetijska zemljišča, na katerih se bodo gradili nadomestne stanovanjske objekte. V predlogu zakona pogreša ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti. Pomembno se mu zdi še, da vsem v ujmi prizadetim občanom zagotovijo predplačilo, ne glede na to, ali se bodo selili na nadomestne lokacije. To je po njegovem mnenju predvsem nujno za tiste, ki se bodo morali seliti in iščejo alternativne rešitve na stanovanjskem trgu ter nimajo denarja niti za jamstvo.
Koroški župani pričakujejo pospešitev postopkov
V Občini Prevalje si želijo, da se z novo zakonodajo postopki ne dodatno zapletajo, ampak da se poenostavijo in da vse skupaj hitreje steče, je za STA dejal župan Matic Tasič.
Pozdravil je to, da je v predlog zakona kot razvojni projekt vključena gradnja tretje razvojne osi od Šentruperta do Prevalj, a hkrati poudaril, da bi "hitra cesta morala biti že zgrajena". Ocenjuje, da cesto gradijo prepočasi, umestitev projekta v predlog zakona o obnovi pa razume kot zavezo države, da bodo zadeve zdaj stekle hitreje.
Pospešitve postopkov in predvsem operativnost tehnične pisarne si želi županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak. Poudarila je tudi nujnost, da se v prihodnje pri izvedbi potrebnih del medsebojno povezujejo izvajalci del na vodotokih in izvajalci del na cestah, kar zdaj pogreša.
