Kot navaja omenjen medij, se je glasbenik zadnje mesece boril s hudo boleznijo, umrl pa je v splitski bolnišnici na predvečer svojega 74. rojstnega dne, ki bi ga moral praznovati 6. decembra. Dolga leta je živel v Ameriki, zadnja leta pa v Splitu.
Glasbeno kariero je začel leta 1965 v skupini Walkins, kjer je ostal do leta 1968. Dve leti, od 1968 do 1970, je igral s skupino Kost, nato od 1970 do 1971 z Ambasadorji. V času svojega članstva v Ambasadorjih je v zasedbi prepeval Zdravko Čolić, skupaj pa sta posnela pesem "Plačem za tvojim usnama". Istega leta je prestopil k Indexom, kjer je zamenjal Ranka Rihtmana, in z njimi ostal do leta 1973, posnel pa nekaj pesmi. Ko sta Davorin Popović in Bodo Kovačević odšla v vojsko, so Indexi pavzirali, Vlado pa je sprejel priložnost in prestopil k skupini Jutro, ki se je v začetku leta 1974 preimenovala v Bijelo dugme.
Z njimi je posnel dva albuma, "Kad bi' bio bijelo dugme" in "Šta bi dao da si na mom mjestu". Leta 1976, ko je odšel v vojsko, ga je zamenjal Laza Ristovski, toda Vlado se je vrnil k Bijelo dugme leta 1978. Do leta 1987 je posnel pet albumov: "Bitanga i princeza", "Doživjeti stotu", "Uspavanka za Radmilu M.", "Kosovka djevojka" in "Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo".
Legendarno sarajevsko glasbeno skupino, ki je močno zaznamovala jugoslovansko rock sceno v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, je Pravdić zapustil po turneji leta 1987 in se glasbeno upokojil, vendar je s skupino še večkrat nastopil na velikih koncertih.
