Finalist sedme sezone šova Slovenija ima talent Tilen Lotrič se je po osvojitvi domovine kot Angelo podal naskakovat še republike nekdanje skupne države. Za zdaj mu odlično uspeva, saj je s pesmijo Zauvijek moja, za katero je glasbo napisal Goran Šarac, besedilo Robert Pilepić, aranžma pa Aleksandar Valenčić, lani jeseni na hrvaškem festivalu DarFest prepričal tako žirijo kot občinstvo, nedavno pa si je na mednarodnem Marko Polo Festu na Korčuli z njo pripel še veliko nagrado strokovne žirije.
Kaj vam pomenijo mednarodne lovorike?
Pomenijo mi lepo potrditev. Nastopati pred tujo publiko je nekaj drugega, nepoznan teren, drug jezik … vsekakor lep izziv.
Kako to, da se na mednarodnih festivalih predstavljate z umetniškim imenom Angelo in ne kot Tilen Lotrič?
Angelo je moje umetniško ime za tujino. Letos sem namreč poleg slovenske glasbene založbe Menart podpisal tudi sodelovanje s hrvaško založbo Menart, tako da tu ostajam Tilen, čez mejo pa bom Angelo.
Zakaj ste si nadeli ravno to ime?
Ideja za to ime se je pojavila prejšnje leto, ko sem izdal pesem Angel in se je ljudem res usidrala v srce. Ko sem koga srečal na ulici, mi je dejal: 'To si ti, ki poje Angela,' ali 'Ooo, Angel!' itd.
Trenutno se vam to sicer ne dogaja, saj se mudite na zasluženem dopustu v Dominikanski republiki. Zakaj ste se odločili za to destinacijo?
Vedno me je zanimalo, kaj se dogaja čez lužo. To destinacijo sem imel na seznamu želja že nekaj let, letos pa sem končno naredil kljukico.
Kako preživljate dneve?
Raziskujem morje od zgoraj in od spodaj: odkrivam koralne grebene, otoke, plaže ter spoznavam kulinariko, nad katero se navdušujem. Kakšen dan pa si bom privoščil tudi čisto brezdelje in poležavanje na plaži. Letos je za menoj res pestro leto, polno preizkušenj, zato se moram spočiti in si napolniti baterije za prihodnje izzive. Če se bo pojavila priložnost, pa bom tudi kaj zapel. Edini stvari, ki ju na dopustu nikoli ne odklopim, sta namreč glasba in petje.
Boste pa zagotovo peli po vrnitvi z dopusta, saj vas čaka nastop na festivalu v Makedoniji, v vaši rojstni državi. So pričakovanja zato še toliko večja? Ali je večja trema?
Nimam pričakovanj in treme. Mogoče je bolj prisotna vzhičenost nad odmevnim festivalom. Vsak festival do zdaj je sicer zame imel posebno zgodbo, Ohrid Fest bo pa zagotovo še bolj izjemen. Že sama misel, da stojim na odru pred makedonsko publiko, je vznemirljiva, a bom več o tem lahko povedal, ko bo to za mano. Res sem vesel za ekipo, ki mi stoji ob strani z maestrom Goranom Šarcem na čelu. On je pravzaprav človek, ki je 'ustvaril' Angela.
Na Ohrid Festu boste znova zapeli njegovo pesem Zauvijek moja. Vam je drugače peti v slovenščini kot v hrvaščini? V katerem jeziku se vam zdi, da lahko bolj izrazite svoja občutenja oziroma daste res lahko vse od sebe?
Glasba je univerzalna, tako kot sta hrana in ljubezen, tako da težko rečem, da se v katerem jeziku težje oziroma lažje izražam. Če vem, o čem pojem, in začutim besedilo, bi lahko pel tudi v kitajščini in bi v meni vzbudilo emocijo.
Kako pa drugi pevci iz republik nekdanje Jugoslavije, ki jih srečujete na mednarodnih festivalih, gledajo na vas?
Vedno so presenečeni nad mano. Malce drugače sem videti, moj imidž ni vsakdanji, zanimivo pa jim je tudi to, koliko različnih žanrov prepevam: peti dalmatinsko glasbo je namreč popolnoma drugače od slovenske zabavne glasbe ali opere.
Ste stkali že tudi kakšna prijateljstva?
Vedno se spletejo nova prijateljstva, kar je tudi čar mednarodnih festivalov.
Se morda obeta kakšen duet?
Možnosti so odprte. Če bo kdaj prišlo do tega, pa boste izvedeli ob svojem času. Lahko pa povem, da jeseni prihaja moja nova pesem, ki bo povsem drugačna od zadnjih, a vseeno v mojem prepoznavnem stilu. Res se veselim novega izida. Pesem bo v slovenščini, za kaj več pa za zdaj ostajam malo skrivnosten. Lahko povem le še to, da se bo plesalo in skakalo.
Se zdaj vidite bolj v zabavnih vodah ali še vedno tudi kot operni pevec, kar navsezadnje tudi študirate na Akademiji za glasbo v Ljubljani?
Povsod mi je udobno. Kot sem že prej omenil, zame glasba nima meja. Rad pojem klasiko, zabavno in jazz glasbo ter se preizkušam v novih stilih, če začutim, da mi to leži in v meni zbudi emocijo.
Emocije ste širši javnosti prvič zbujali v oddaji Slovenija ima talent leta 2018, ste bili pa takrat videti dosti drugače kot zdaj. Ste se sami odločili za spremembo imidža ali je do nje prišlo na pobudo koga?
Na koncu odločitve vedno sprejemamo sami, seveda pa so bila tukaj tudi mnenja dizajnerjev itd. Zdajšnja podoba mi je zelo všeč. Tudi brada naredi svoje. Ko sem bil na Korčuli, sem srečal Slovence, ki niso mogli verjeti, da sem to jaz, ker sem se tako spremenil. (smeh)
Koliko časa ob nastopih poleg pevskim pripravam posvetite zunanjemu videzu: izbiri oblačil, čevljev, modnih dodatkov in kaj vam je pri tem najbolj pomembno?
Preveč (smeh), ampak v šovbiznisu je tako. Najbolj pomembno mi je, da se počutim udobno. Priznam pa, da sem tudi v zasebnem življenju rad urejen in da me moda precej zanima.
Prihaja morda tudi modna kolekcija Tilna Lotriča ali Angela?
Haha, za zdaj imam z glasbo in s tem, kaj bom oblekel (torej s samim sabo), dovolj dela. Mogoče kasneje.
Česa sicer po vašem mnenju najbolj manjka na področju moške mode?
Mogoče izbire. V vseh trgovinah je moški oddelek najmanjši. Velike blagovne znamke posvetijo ženskim oblačilom tri četrtine nadstropja, moškim pa le eno. Ampak hvala bogu imamo splet, tako da do oblačil res ni težko priti.
V komični opereti Leonarda Bernsteina Kandid pa smo vas videli tudi v visokih petah. Ste potrebovali dolgo časa, da ste se naučili hoditi v njih?
Res je, na opernem odru sem v komični opereti Leonarda Bernsteina Kandid igral kraljico in sem zato moral nositi visoke pete. Že pred tem sem odigral nekaj ženskih vlog, tako da sem znanje že imel. Se pa vsakič znova zamislim, kako trpijo ženske za lepoto.
