Na osmo obletnico premiere, 15. junija 2023, so se Križanke ponovno prelevile v grški otok, na katerem se je odvijala romantična komedija o nasprotujočih si prizadevanjih in sanjah enega dekleta iz 70. in drugega iz 90. let. S čarobno pripovedovalno močjo glasbe in pesmi skupine Abba smo spoznali Donno, neodvisno mater samohranilko, ki za izpolnjeno življenje ni potrebovala moškega, ter njeno dvajsetletno hčer Sophie, ki si je želela romance, otroke in veliko pravljično poroko. Kako se je končala romantična zgodba, polna optimizma in življenjske energije? Smo tokrat le izvedeli, kdo je Sophiejin oče?
Kako se je priprava na vlogo Sophie/Skyja razlikovala od priprave na druge vloge, ki ste jih imeli v preteklosti?
Lea: Vloga Sophie je bila moja prva vloga v muzikalih, zato kake reference od prej nimam. Se pa razlikuje od tistih muzikalov, ki sem jih odigrala kasneje, po tem, da ima precej več materiala, ki sem ga morala naštudirati, in pa psihične priprave je bilo veliko več, ker je bil to vendarle moj muzikalski prvenec. Celoten proces je bil precej daljši kot pri drugih muzikalih. Moje priprave na ta muzikal so trajale celo leto.
Matjaž: Na nekaj tako velikega se še nikoli pred tem nisem pripravljal. Res je, da sem bil že na veliko festivalih in nastopal na ogromnih odrih, ampak tam je bilo treba le brezhibno peti. Žanr muzikala pa zahteva petje, igranje in ples. Mamma Mia! je muzikal, v katerem je ogromno ljudi na odru, zato je potrebna velika disciplina in veliko priprav, da lahko vse teče kot po maslu.
Kakšne so bile vajine prve misli, ko sta izvedela, da sta dobila vlogo Sophie in Skyja v muzikalu Mamma Mia?
Lea: Tisti dan sem namreč bila na avdiciji za eno od stranskih vlog, zato me je sporočilo, da sem dobila glavno vlogo, popolnoma šokiralo. Začela sem skakati po sobi, tekla do takrat še fanta in mu povedala novico. Šele potem sem se usedla in začela razmišljati, kaj to pravzaprav pomeni ... stati na odru Križank v glavni vlogi se mi je takrat zdelo bolj kot kakšna znanstvena fantastika.
Matjaž: Glede na vlogo sem nekako pričakoval, čeprav sem letos dobil še vlogo neveste (smeh). Res je, zgodi se nočna mora, kjer se pred Sophie pojavim v poročni obleki. Stvar je videti odlično in strašljivo. Ko sva z Leo videla prvič, kako bo, in sicer v Beogradu, sva bila osupla … koliko se bo treba poljubljati (smeh).
Katera je bila vajina najljubša scena in zakaj?
Lea: Moja najljubša scena je dekliščina, ker lahko tudi sama malo več zaplešem. Po navadi je tako, da glavne vloge nekoliko »šparajo« pri plesu, da jih pri petju ne bi preobremenili, jaz pa zelo rada plešem. Zdi se mi, da se lahko, medtem ko plešem in pojem, res cela predam glasbi in zgodbi.
Matjaž: Definitivno v drugem dejanju, ko izvem, da je Sophie povabila kar tri očete na poroko, a mi tega ni povedala. Takrat se močno spreva. Seveda na odru (smeh). Velikokrat sva v tem segmentu občutila resnično napetost in po koncu sva se zavedala, da sva bila res prepričljiva.
Kakšne izzive sta doživela med vajami in kako sta jih premagala?
Lea: Od tistih prvih vaj je preteklo že res veliko časa, a spomnim se, da sem se (in se še vedno) malo več ukvarjala s tem, kako narediti petje čim bolj stabilno med skakanjem, da se glas ne trese, da se ne sliši zadihanosti. Kolegica somuzikalka Urška Koželj je v svoji magistrski nalogi primerjala napor pri nastopu v muzikalu Mamma Mia! in teku na 10 km ter prišla do ugotovitve, da sta si po naporu ekvivalentna. Torej moramo ves čas ostajati v kondiciji in zato se po navadi pred bližajočo se predstavo večkrat odpravim na 5- do 15-kilometrski tek, da ohranjam ali se ponovno vrnem v kondicijo.
Matjaž: Vse je bilo velik izziv, saj pred tem nisem igral v nobenem muzikalu. To je res ogromna stvar in zelo sem vesel, da sem del te velike produkcije, ki smo jo po štirih letih ponovno obudili, ljudje pa se noro zabavajo. Včasih se mi zdi, da še bolj kot prej. Obožujem družino Mamma Mia in prav z njimi lahko premagam vsak dvom, strahu pa ni več.
Katere so bile najpomembnejše veščine, ki sta jih potrebovala za uspešno izvedbo vajinih vlog Sophie in Skyja?
Lea: Na prvem mestu dobra vokalna tehnika in prepričljiva igra. Težko si predstavljam, da bi šest solističnih pesmi odpel nekdo, ki ni pevec, sploh ker Abbine pesmi niso napisane »na prvo žogo« in kakšna od njih terja kar nekaj pevskega znanja. Prav tako bi težko dve uri in pol na odru gledali osebo, ki se ne zna vživeti v vlogo.
Matjaž: Skrbeti moram za zdrav način življenja in telo, saj se sredi predstave slečem in preoblečem kar na sredini odra (smeh). No, poleg tega pa sta seveda petje in koreografija, ki sem ju za svojo vlogo izpilil do konca. Z Leo imava veliko intimnih trenutkov, ki na začetku niso bili tako lahki, vendar sva oba dovolj zrela, da jemljeva to kot službo.
Kako se počutita, ko stopita na oder in nastopata pred občinstvom?
Lea: Izpolnjeno. Tam lahko z ljudmi delim tisto, kar mi je bilo dano.
Matjaž: Predstava je precej dolga, skoraj tri ure. In na začetku moraš biti zbran in malo varčevati z energijo. Ko pa pride konec in bis, ko vidimo, kako ljudje pojejo in plešejo z nami, smo marsikdaj potočili kakšno solzo. Tega se ne da opisati. Zanimivo je, da prav vsi čutimo enako in smo kot eno.
Kaj vama muzikal Mamma Mia! pomeni osebno in kako je vplival na vajino kariero?
Lea: Mamma Mia! je bila moja odskočna deska, ena izmed mojih izpolnitev. Do takrat sem le sanjarila o tem, da bom kdaj stala na odru v muzikalu. Po tem se je začela malce intenzivnejša pevska pot in takrat sem si upala na glas reči, da sem po poklicu pevka. Vsi v ekipi pravimo, da obstaja obdobje pred Mamma Mio in obdobje Mamma mie, ki traja že skoraj deset let. V tem času so se dogajale največje spremembe v mojem življenju – postala sem žena in dvakrat mami.
Matjaž: Osebno mi pomeni projekt, ki si ga bom zapomnil za vedno. Pa naj vas spomnim, da delujemo že osem let, kar res ni malo. Mamma Mia je del mojega življenja in vedno bo. Glede na ponovno vrnitev in prihodnje datume vam lahko rečem, da bomo zagotovo praznovali desetletnico.
