Dekleta iz skupine Bepop so resnično povezana. »Skupaj smo šle skozi vse tiste divje, a čudovite čase Bepopa, skupaj odraščale, se podpirale, spodbujale, se skupaj jokale in smejale ... postale smo družina,« pravijo Alenka Husič, Ana Praznik in Tinkara Fortuna. »Čeprav živimo vsaka na svojem koncu Slovenije, nas to nikoli ni oviralo pri druženju. Vsi potrebujemo okoli sebe takšne ljudi,« menijo punce, zato so vsem posvetile pesem prijateljstva Dlan v dlan.
Na kaj pomislite ob besedni zvezi »dlan v dlan«?
Ana: Pomislim na prijateljstvo in ta to, kako fino je pomagati sočloveku. Da mu ponudiš roko, ko to potrebuje.
Tinkara: Predvsem na medsebojno pomoč (da nekomu ponudiš roko), pa tudi na kakšen par z močno ljubeznijo in dolgoročno povezanostjo.
Alenka: Besedna zveza dlan v dlan ima ogromno pomenov, vse povezujem z ljubeznijo. Dlan stisneš, jo podaš nekomu, ki ga imaš rad, ki ti nekaj pomeni. S stiskom/prijemom nekoga bodrimo, opogumljamo, lahko potolažimo ...
Imate Bepopovke kakšen poseben skupinski ritual?
Ana: A tako kot športniki, preden grejo na igrišče? Da se pozdravijo, da se zmotivirajo in da dajo vse od sebe na tekmi? Ne. Me preden gremo na oder se malo vpojemo, se včasih objamemo in potem akcija. Nimamo pa nekega posebnega rituala.
Tinkara: Vsako leto si privoščimo en vikend v kakšnem spaju in masaže. Takšno žensko druženje.
Alenka: Po novem imamo v koledarjih skupni vikend oddih, doslej smo bile dvakrat in po moje se bodo takšni odklopi kar nadaljevali, ker izredno pašejo.
Kako se spominjate 'divjih časov' Bepopa?
Ana: Moji spomini na divje Bepop čase so predvsem z vidika, kako hitro se je vse dogajalo in da smo imeli res ogromno obveznosti strpanih v en dan. In ti dnevi so si kar sledili eden drugemu. Divje je bilo predvsem z vidika različnih snemanj, PR obveznosti, nastopov, podpisovanj ...
Tinkara: Divji so bili predvsem zaradi ekstremno polnih urnikov (tudi po tri nastope na dan smo imeli). Imam pa sicer večinoma v glavi in srcu le lepe spomine, kar so tudi v večini bili. Moram pa priznati, da mi je sedaj lepše. Bolj uživam v naših nastopih, veliko bolj sem sproščena in suverena na odru in v tem poslanstvu, ki mi je dano.
Alenka: Uf, velikokrat še danes poudarim, da imam precej lukenj v spominu, ko brskam po spominih. V intenzivnih treh letih ustvarjanja se nam je tako veliko dogajalo, da se sploh ne čudim, če kakšni delci manjkajo. Daleč najbolj v spominu mi bo definitivno ostala evforija, napolnjene dvorane in naši goreči oboževalci. Še danes prejemamo krasna sporočila od njih – kako so odraščali z nami, z našo glasbo, kako zelo smo jih navdihovali …
Katera od vas treh je bila in katera je danes najbolj 'nora'?
Ana: Hja … Po mojem je bila najbolj žurersko razpoložena Alenka. Ona je rada skočila na kak dober koncert, uletela na kak žur … Tinkara niti ne, ker je imela takrat redno službo (in resnega fanta), jaz pa sem imela obdobja – včasih se mi je totalno žuralo, spet drugič pa ni variante, da si me spravil ven.
Tinkara: Jaz bi kar rekla, da nekoč in danes Alenka. (smeh)
Alenka: Zakaj imam občutek, da sta punci rekli, da sem to jaz? (smeh)
Kaj vam nudita, dajeta, vas učita vaši kolegici Bepopovki?
Ana: Učita me sprejemanja kompromisov, tudi to, da včasih ni potrebe po takojšnji reakciji – da je mnogokrat bolje, da se stvari malo poležejo, pa potem odreagiraš. Predvsem pa sta mi vzor v tem, kako negovati prijateljske odnose.
Tinkara: Predvsem v njiju vidim pravi prijateljici in oporo že vseh 21 let. Vem, da jima lahko zaupam karkoli ter da se lahko na njiju obrnem ob vsaki zagati ali izzivu na moji življenjski poti. Vem tudi, da mi bosta vedno iskreno povedali, tudi če bom kdaj skrenila s poti ali če sama ne bom opazila, da sem v določeni situaciji ravnala narobe oziroma bi lahko ravnala bolje. In to bi tudi iskreno sprejela.
Alenka: Od Ane vselej prejmem kakšen pameten življenjski nasvet, je tudi dobra poslušalka, sploh ko moram dati kaj ven iz sebe. Tinkara ima dobro poslovno žilico, od nje se lahko marsikaj naučim, sploh o priložnostih, ki čakajo. Ko mi zmanjka idej, kaj skuhati, preverim njena družbena omrežja in če že ne dobim navdiha, kaj skuhati, postanem vsaj lačna.
Kakšen naslov bi nosila pesem o vas treh, če bi jo napisali vi?
Ana: Naslov pesmi bi bil Zmorem. Se mi zdi, da je to beseda, ki nas vse tri opisuje. Kajti tudi na drugih področjih v življenjih (ne samo na glasbenem) si to besedo druga drugi večkrat izrečemo. Ker verjamemo druga v drugo, v naše sposobnosti in talente.
Tinkara: Tu smo za vas. Ker sem mi zdi, da je naše poslanstvo širiti pozitivnost in nasmeške ter z dobrodelnimi in družbeno odgovornimi temami širiti navdihujoče zgodbe med mlade in tudi starejše. Se mi zdi, da smo z našo zgodbo ter glasbo, in tudi vsaka posamično s svojimi osebnimi zgodbami in projekti na več področjih, lahko navdih ljudem.
Alenka: Ne vem zakaj, ampak ravno se mi je v misli prikradla pesem pevke Pink Never Gonna Not Dance Again – za nas bi v tem trenutku spremenila samo besedico 'dance' (ples) v 'laugh' (smeh), ker če kaj, smo pa me tri res zmeraj nasmejane in tega ne damo – to smo pač me.
