Ko je porota na zveznem sodišču na Manhattnu 32-letnega Sheerana spoznala za nedolžnega v zadevi kršenja avtorskih pravic, si je v olajšanju za kratek čas z rokami prekril obraz, nato pa vstal in objel svojega odvetnika. Soavtorica njegove pesmi Amy Wadge je povedala, da sta s Sheeranom po zmagi v 100-milijonski tožbi »potočila nekaj solz olajšanja«. Tožbo so vložili dediči Gayevega soavtorja Eda Townsenda.
Pred sodiščem je Sheeran dejal: »Sem samo fant s kitaro, ki rad piše glasbo za ljudi, da v njej uživajo. Nisem in ne bom dovolil, da bi me molzli.« Sheeran je odločno zanikal obtožbe, da je njegova pesem ukradla temeljne glasbene elemente Gayejeve pesmi. Pevec je na primer stavil celotno svojo kariero in se zaobljubil, da bo »končal« z glasbo, če bo spoznan za krivega.
Sheeran je dodal: »Seveda sem zelo zadovoljen z izidom zadeve in zdi se, da mi vendarle ne bo treba prenehati delati. Hkrati pa sem neverjetno razočaran, da se takšne neutemeljene trditve sploh lahko obravnavajo na sodišču. Zadnjih osem let smo se pogovarjali o dveh pesmih z dramatično različnimi besedili, melodijami in štirimi akordi, ki so prav tako različni in jih avtorji pesmi uporabljajo vsak dan po vsem svetu. Ti akordi so skupni gradniki, ki so se uporabljali za ustvarjanje glasbe že dolgo pred nastankom skladbe Let's Get It On in se bodo uporabljali za ustvarjanje glasbe še dolgo po tem, ko nas vseh ne bo več. So v abecedi avtorjev pesmi, našem orodju, in bi morali biti na voljo vsem nam, da jih uporabljamo. Nihče si jih ne lasti ali načina njihovega igranja, tako kot si nihče ne lasti modre barve.«
Dodal je tudi, da bi se v primeru drugačne razsodbe »lahko poslovili od ustvarjalne svobode avtorjev pesmi« in da morajo imeti umetniki možnost ustvarjati izvirno glasbo, »ne da bi jih na vsakem koraku skrbelo, da bo ta ustvarjalnost po krivici postavljena pod vprašaj«. Pevec je tudi povedal, da je zaradi sojenja zamudil pogreb svoje babice na Irskem in da »tega časa ne bo več dobil nazaj«.
