Mesto Beatlov bo 9., 11. in 13. maja 2023 gostilo tri večere 67. izbora za pesem Evrovizije, na katerem se bo za zmago potegovalo 37 držav. Komentator vseh treh televizijskih prenosov na TV Slovenija bo tudi letos Andrej Hofer.
Če se ne motim, ste evrovizijski oder prvič od blizu videli prav v Združenem kraljestvu, pred 25 leti. Kako se »prvega« spominjate danes? Je primerjava z današnjo Evrovizijo mogoča?
Ker prve ne pozabiš nikoli, se odhoda v Birmingham leta 1998, na 42. tekmovanje za pesem Evrovizije, zelo solidno spomnim. Bil sem sveže zaposleni napovedovalec z Radia Maribor. Članov uradne delegacije nisem poznal, z izjemo Marije Miše Molk, takrat šefinje Razvedrilnega programa TV Slovenija, in Vilija Resnika, ki je našo državo zastopal s kodrastim čopom in pesmijo Naj bogovi slišijo. Slovenija se je osamosvojila leta 1991, po sedmih letih pa je organizator EBU/BBC v uradni knjižici vseh držav Sloveniji pripel češko-slovaško zastavo. Škandal. Kmalu so napako popravili, ko smo jih na to opozorili. Zadnjič je izvajalce spremljal veliki revijski orkester in prvič je na evropskem glasbenem odru zmagal izraelski fant v ženski preobleki z imenom Dana International. Provokacija. V dvorani med finalom nisem smel fotografirati z bliskavico. Če so te dobili, so te pospremili iz avditorija. Šok. Primerjava med nekoč in danes razkrije, da so škandal, šok in provokacija klasični elementi tega dogodka, brez katerih ne gre. Takrat odprtih ust, danes utečeno dejstvo, ob katerega se sploh ne obregnem več.
Obiskali ste 12 prizorišč, kjer so bila tekmovanja za pesem Evrovizije. Kateri izbor vas je še posebej navdušil?
Največkrat smo pristali v Skandinaviji (Stockholm, Oslo, Koebenhavn), kjer so pregovorno stvari »štimale«. Na visoke cene in višji življenjski standard Skandinavcev si se (hočeš-nočeš) moral hitro navaditi, če si želel popiti pivo za 10 evrov. Sever Evrope je tekmovanja izpeljal z odliko, težav ni bilo. Izstopa Moskva (2009), kjer je bila zelo velika težava s komunikacijo v angleškem jeziku. Niso ga obvladali. Po drugi strani me je takrat navdušil največji oder z največ LED zasloni, kar jih je sodobna šov industrija takrat videla na enem mestu. Simpatičen je bil Baku (2012), kjer so nas gostili na novo zgrajenem polotoku, z ogromno dvorano, ter v mestu, prežetem z bliščem in bedo, ki sta odraz metropole v Zakavkazju. Slednjega, seveda, naj ne bi smel opaziti. Navdušen sem bil tudi nad ceno bencina, saj si za liter odštel zgolj 0,62 evra. Vodnico sem prosil, naj mi pred odhodom v Slovenijo uredi cisterno s tisoč litri za domov. Skoraj je »padla« na to šalo. (smeh)
Se je vaše komentiranje v zadnjih letih kaj spremenilo?
Jaz te razlike ne opazim. Morda jo gledalke in gledalci. Vedno sem bil luciden, humoren, tudi sarkastičen in ciničen, vse v dobri veri, da bi ta dogodek dobil ta kritični pogled »šimfanja« tudi v vlogi komentatorja, kot to počne večina ljudi. A jaz ne kritiziram, ne žalim, samo opazujem in povem na glas v svojem slogu, ki mnoge radosti, nekateri pa me tudi z veseljem utišajo.
Kako izluščiti najzanimivejše informacije o tekmovalcu ... sploh ker je na voljo približno pol minute med skladbami?!
Ko sem še bil na kraju dogodka, sem po take »cukre« šel kar v garderobo k izvajalcu. V tednu Evrovizije smo vsi eno, festival ne pozna zvezd. Veliko izvajalcev je zelo mladih. Ko čakajo na vajo ali nastop, brskajo po spletu ali objavljajo sporočila po TikToku oz. Snap Chatu. Vsak pač nima sočnega podatka iz biografije, ki bi ga lahko uporabil med prenosom. Vsi so hodili v glasbene šole, vsi peli v muzikalih, vsi zmagali na Talentih. Ti podatki nikogar ne zanimajo Takrat se v možganih povežem z oddelkom za »hoferizme«, se oprem na lastno pamet in koga ošvrknem z opazko ali dvema, da se slovenska duša doma na sedežni garnituri zabava in smeje.
Ali si komentatorji med seboj izmenjate kakšne informacije oziroma zgodbe?
Redko. Delo je individualno. Sploh zdaj, ko Pesem Evrovizije na prizorišču komentira zgolj še 20 držav (od 37, kolikor jih tekmuje letos). Moram pa pohvaliti finskega kolega, ki se vsako leto potrudi s statistiko izborov: katera zaporedna številka je največkrat prinesla srečo, katera smolo, koliko izvajalcev je v skoraj sedmih dekadah nosilo rumena oblačila, koliko je bilo v vseh teh letih moških, v katerih jezikih so peli predstavniki ipd. Ta trivialna vsebina pride večkrat prav.
Je kakšen poseben razlog, da na prizorišču komentira le dobrih 20 držav?
Denar. Najem komentatorske kabine nas stane 6.000 evrov, linije dodatnih 3.000. Mnogim državam, tudi moji, je to preveč in raje pustijo komentatorja doma, na rodni grudi.
Glede na to, da gre za najbolj gledan dogodek leta, napak ne sme biti. Pa vendar se tu in tam prikrade kakšen navihan 'škrat' ... tu mislim predvsem na kakšne besedne zveze, ki so postale v teh letih že viralne ...
Vsi smo samo ljudje, in ko si sredi prenosa, ko sproti prevajaš, paziš na sekunde, da ne povoziš začetka pesmi, velikokrat misli uidejo kam drugam. In nastane komentar, ki nima ne repa ne glave. Spomnim se, kako sem pred leti elegantno komentiral skladbo madžarskega pevca. Rekel sem, da fant poje o tem, da se nasilje ne bi smelo dogajati za štirimi stenami. Hm, torej naj se tudi na ulicah? Razumete? Dvoumno in smešno hkrati. Nekajkrat sem se zapletel tudi s finskimi izgovorjavami izvajalcev. Ah, ja, se zgodi. Naj slišijo ljudje, da sem tudi jaz krvav pod kožo. (smeh)
Vam je katera skladba letos še posebej pri srcu? Komu bi vi dali 12 točk?
Prepričajo me »canzone« s festivala v San Remu, dvomim pa, da je Marco Mengoni format izvajalca za široke množice. Italiji bi brez težav namenil dvanajstico, že zaradi s čustvi nabite balade. In ker se glasba predvsem gleda: ja, fant je tudi lep. Za oba spola.
Menite, da bo na koncu z dvanajstico okronana tudi Loreen (Švedska), ki ji stavnice napovedujejo ponovno zmago?
Zdi se, da nas spet čaka precej predvidljivo leto, ko vse silnice opozarjajo na švedsko mulatko, ki je zmagala že pred 11 leti v Azerbajdžanu. To me ne navdaja z optimizmom, ker naredi pomanjkanje dramaturgije Pesem Evrovizije preveč dolgočasno. Menim, da mora enigma ostati do konca, do razglasitve, ko ob enih zjutraj, ko je vsega konec, napol v spanju opaziš, kdo je prejel kristalni mikrofon. In se delaš presenečenega. Ali pa podelitev nagrade enostavno prespiš. Kakorkoli – glejte prvi, drugi (slovenski) predizbor (9. in 11. maja) ter finale v soboto, 13. maja, na Prvem. Napeto bo in igrivo. Se slišimo.
Gledalci si bodo uro pred začetkom prenosa drugega polfinalnega izbora v četrtek, 11. maja 2023, na TV SLO 2 lahko ogledali posebno oddajo Pot v Liverpool, v soboto, 13. maja 2023, pa bo ob 20. uri na TV SLO 1 na sporedu oddaja Pesem Evrovizije 2023 – zaodrje.
