Po mirnem jutru (Lo fi jutro) je zdaj prišel bolj divji večer (Preblizu pleševa). Ste v resnici bolj umirjen ali energičen človek?
Kot sta obe pesmi različni, je podobno tudi pri meni. Odvisno od situacije, dneva, volje, družbe ... Morda je edino, kar lahko rečem sam zase, da imam velik razpon. So dnevi, ko ne morem sedeti pri miru, so pa tudi takšni, ko se mi komaj ljubi premikati.
Kako vas je 'našla' pesem Preblizu pleševa? Ste se ji (ali ona vam) kaj posebej upirali, je bil vajin ples dolg ali kratek?
Če nadaljujeva z narekovaji: vedno me pesmi 'najdejo', a se jim moram 'nastavljati'. Če morda vseeno uporabiva lepši rek: inspiracija obstaja in tudi išče svoje 'žrtve', a raje ima tiste, ki ne sedijo zgolj križem rok in čakajo, da pride.
Ali sploh lahko plešeš preblizu?
Lahko! Tudi sam sem se vprašal, kje je tista točka, ko rečeš, preblizu pleševa. Mislim, da to nima zveze s samo bližino plesalcev, ampak je to takrat, ko ples ni več 'zgolj in samo' ples, ampak se zgodi nek pretok oziroma prenos energije.
Kako dober plesalec ste? Vaš najlepši plesni spomin?
Obupen plesalec! Ker nimam nikakršnih plesnih veščin, razen dobrega ritma tudi nimam nekih zmagoslavnih plesnih spominov. Še najbolj zanimivo je bilo ravno na snemanju spota za skladbo Preblizu pleševa, ko sva skupaj z Ivo (igralko v spotu) na vrtljivi platformi zaplesala nekako v maniri filma Šunda.
Kakšno pa je vaše najljubše (idealno) jutro?
Moje idealno jutro je predvsem spontano. Da imam čas spiti kavo in se lahko z novim dnevom v miru pogovoriva, kaj bi počela. Od aktivnosti pa grem zjutraj zelo rad tečt ali pa na tenis.
Očitno bi vas težko 'stlačili' v en glasbeni žanr. Kam vas vleče trenutno oziroma kakšen naslednji singel lahko pričakujemo?
Res je. Veliko glasbenih stilov mi je všeč in se na srečo v njih tudi kar dobro znajdem. V nastajanju je ogromno glasbe iz veliko različnih vetrov. Trenutno nastajajo instrumentalne preobleke pesmi Lo fi jutro ter Preblizu pleševa. Slednja bo dobila tudi remix, ki bo še bolj plesne narave, kot je original, pod njega pa se bo podpisal Iztok Turk, s katerim sva pesmi tudi zmiksala.
Kaj je za vas dobra glasba?
O tem ima vsak popolnoma svoj okus, mnenja in vrednote. Mislim pa, da najbolj in najdlje ostanejo pesmi, za katere ne moremo točno povedati, kaj nas je premaknilo oziroma zakaj so nam prav zares všeč. Tiste, ki imajo neko magijo, ki se je ne da razložiti. Pri meni je ponavadi tako, da mora imeti pesem nek 'groove', ki pelje lahkotno, a krepko. Velikokrat se zgodi, da mi je vrhunec pesmi kakšen instrumentalni del v njej in ne refren ali nekaj, kar je odpeto.
Še kdaj poprime te za klarinet ali ga je kitara popolnoma izrinila?
Poprimem! Sicer je kitara na prvem mestu, a vseeno sem aktiven na vseh instrumentih, ki jih premorem in jih nekatere bolj druge manj obvladam.
Menda imate ogromno kitar – na katero ste še posebej ponosni? Ali ob različnih priložnostih oziroma ob različnih občutkih posegate po določenih kitarah?
Med kitarami nimam najljubših, da ne bi bilo kakšnih zamer med njimi. (smeh) Absolutno ima vsaka svojo funkcijo in so si med seboj različne po zvoku in občutku ter po tem, pri čem ti pomagajo ali te ovirajo oziroma kakšen način igranja se na njih najbolj obnese. Glede na to da sem odrastel na Fender Stratocaster, mi nekako ta tip kitare najbolj paše v roko, kar pomeni da se za nastope v živo večinoma odločim za take sorte kitaro.
Ste tudi učitelj petja – kaj to daje vaši duši?
Pa ne samo duši! Daje mi možnost imeti stik z glasbo tudi na nekem popolnoma drugem nivoju, kot je takrat, kadar igraš sam. S tem, ko si sposoben nekomu drugemu pomagati čez neko oviro, razviješ sposobnosti, ki ti koristijo tudi, ko sam naletiš na kakšen problem. Zelo zanimivo pa je tudi videti, kaj muzika pomeni nekomu drugemu in skozi kakšne oči ter ušesa jo dojema.
