I Believe in Santa je nov praznični film na Netflixu, ki bo v vas sprožil marsikatero vprašanje. Ta vprašanja pa najverjetneje ne bodo »za kaj je vredno živeti« in »kaj je pravi smisel božiča«, ki so značilna za tovrstne filme, pač pa bolj »kaj sploh gledam« in »kaj je realnost«. Za uro in pol nas namreč ujame v resničnost, v kateri 53-letni moški verjame v Božička s takšno gorečnostjo, da že skoraj meji na obsesijo - in nekako pričakuje od nas, da bomo na njegovi strani.
Christina Moore v filmu igra Liso, mamo samohranilko in kolumnistko za spletno stran, ki se pri svojem delu večkrat osredotoča na to, katere praznike ima rada in katerih ne (med slednje spada božič). Prav med praznovanjem enega od praznikov sredi poletja, ki jih obožuje, spozna odvetnika Toma (John Ducey). Začneta se sestajati in vse jima kaže dobro. Celo tako dobro, da sta še vedno par, ko se približuje božič. Skupaj se odločita, da bosta ta »težavni« čas prebrodila tako, da se bosta posvetila različnim vsakodnevnim dejavnostim, ki jih bo pripravil Tom in ki so usmerjene v en sam cilj – da bi Lisa končno vzljubila božič. Vse gre kot po maslu, dokler Tom ne postane zaskrbljen, ker se boji razkriti eno ključno stvar o sebi – verjame v Božička!
Ni hec. Tom verjame, da na severnem tečaju živi neumrljivo bitje, ki živi zunaj časa, kot ga dojemamo mi, in vsakemu dobremu otroku, staremu 10 let ali manj, dostavlja igrače. Verjame pa tudi v škrate. Zgodba se tedaj prelevi iz »preproste« romantične zgodbe v dramo o odnosih med dvema posameznikoma z diametralno nasprotnimi prepričanji in o moči vere – česar pa po mnenju mnogih kritikov format ne prenese. Malokrat se zgodi, da bi si pri ogledu filma želeli, da bi strožje sledil stereotipom svojega nišnega žanra, a I Believe in Santa, ki si ga lahko ogledate na Netflixu, je zagotovo izjema.
