V Mini teatru napovedujejo premiero gledališke predstave Norma Jeane Baker Trojanska avtorice Anne Carson, v režiji Nine Ramšak Marković in v izvedbi Mirande Trnjanin, Mie Skrbinac in Lucije Tratnik. Za prevod je poskrbela Tina Mahkota, za dramaturgijo Milan Ramšak Marković, za vizualno podobo predstave pa scenograf Igor Vasiljev in kostumografinja Maja Mirković.
Dramaturg Milan Ramšak Marković je o predstavi zapisal:
Predstava Norma Jeane Baker Trojanska ni predstava o Marilyn Monroe. Niti ni predstava o Normi Jeane Baker. To je predstava o oblaku. Ko je Anne Carson, večkratno nagrajena kanadska avtorica, napisala to poetično besedilo, navdahnjeno z življenjem največje ikone ženske lepote 20. stoletja, se ni ustavila pri fascinaciji, ki ga je Marilyn Monroe vzbujala pri občinstvu. Bolj kot slavna igralka jo je zanimala fascinacija sama, kot način, prek katerega ima želja v svojem bistvu nekaj skrajno destruktivnega, tudi takrat, ko ni uporabljena v izključno komercialni namen – ali kot opravičilo za vojno. Z zoperstavljanjem portretov Evripidove Helene in Marilyn Monroe Carsonova ustvarja hibridni lik, ki se giblje med Trojo in Los Angelesom.
Pri tem ne izpostavlja nekaterih možnih podobnosti med tema dvema ženskama ali družbenih kontekstov, v katerih nastaja njuna zgodba. Ta postopek omogoča, da se od njiju distanciramo. To, kar ostaja, je torej oblak, prostor želje, fantazija, ki četudi ni materialna (»nima telesa«) – nosi v sebi težo in moč, da premika druga telesa. Danes se je ideal (ženske) lepote seveda spremenil. Od operiranih »hiper ženskih« Kardashian teles do raznolikih queer in drugih marginalnih estetik ... trg identitet ponuja rešitev za vsakogar. Vladajoča fantazija emancipacije skozi različne identitete išče svojo taktiko v vse večji razdrobljenosti trga, vendar osnovni princip ostaja enak. Tudi ko gre za tomboy videz Billie Eilish, ki kot da sporoča, da noče biti všečen: za vsem še vedno stoji želja. In oblak, za katerega smo se pripravljeni vsak trenutek podati v vojno.
O AVTORICI:
Anne Carson je kanadska pesnica, prevajalka, esejistka in profesorica klasične književnosti. Rodila se je leta 1950 v Torontu in odraščala v mestih blizu Ontaria, na Univerzi v Torontu pa je diplomirala, magistrirala in doktorirala iz klasične književnosti s poudarkom na starogrški poeziji. Čeprav je klasična književnost znana kot zaprto, tradicionalistično akademsko področje, je bila Carsonova v njej že od vsega začetka nekonvencionalna pisateljica in mislica.
Pomemben vtis je naredila z objavo svoje prve knjige kritik Eros the Bittersweet (1986), ki je bila predelava njene doktorske disertacije iz leta 1981 Odi et Amo Ergo Sum(»Sovražim in ljubim, torej sem«), v kateri je združila prevode ter poezijo in filozofijo v eno samo lirično, razgibano umetniško delo. Med njenimi mnogimi različnimi deli sta morda najbolj odmevna njena posebna romana v verzih: Autobiography of Red: A Novel in Verse (1998) in The Beauty of the Husband: A Fictional Essay in 29 Tangos (2001). Anne Carson danes štejemo med najbolj dinamične sodobne pesnice, vendar je njeno pisanje že od nekdaj razpeto in subvertirano med različne žanre in literarne oblike.
O REŽISERKI:
Nina Ramšak Marković (1994) je magistrirala iz gledališke režije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Med študijem so s šolskimi produkcijami večkrat gostovali na študentskih festivalih tako v Sloveniji kot v tujini. Leta 2014 je soustvarila revijo Adept, to je revija gledaliških in filmskih ustvarjalcev v produkciji AGRFT in društva VLU. Od leta 2014 do 2017 je bila odgovorna urednica revije, do leta 2019 je bila v uredniškem odboru. V času dodiplomskega študija je režirala predstave Brez naslova, Rešeni, Triko, Dečko, Zaljubljenca na podzemni železnici, Kralj Lear, Plešasta pevka, Iskanje izgubljenega namena.
Od leta 2019 redno sodeluje pri produkcijah umetniške skupine Mismo Nismo, ki se ukvarja s sodobnim cirkusom v uprizoritvenih umetnostih. V slovenskem gledališkem prostoru deluje predvsem kot gledališka režiserka in soustanoviteljica revije Adept, občasno pa sodeluje tudi kot dramaturginja, oblikovalka svetlobe ali režijska asistentka. Od leta 2020 je direktorica zavoda Melara. V letu 2021 je kot režiserka sodelovala v mednarodnem projektu Minor in transnational making, v produkciji Gledališča Glej in HKU Theatre Netherlands. V sezoni 2021/2022 je v SNG Drama Ljubljana režirala predstavo Emigranta.