Alenka in Kamenko Kesar sta avtorja sedmih knjižnih uspešnic. Zadnja izmed njih, Kamenkova nova knjiga z naslovom Tudi prav, pride na knjižne police 22. novembra in je nekakšno logično nadaljevanje knjige Žena ima vedno prav, se zasmeje avtor hudomušnih zgodb, ki opisujejo zakonsko življenje, žensko-moške odnose, s katerimi se lahko poistovetijo vsi pari. »V prvih šestih letih zakona sem se želel sprijazniti s tem, da ima žena vedno prav, a sem ugotovil, da se temu vse bolj upiram, in to sem zapisal v novi knjigi, ki bo gotovo razveselila vse ženske in ohrabrila vse moške,« nam je povedal Kamenko, ki je slovenski knjižni trg obogatil s svojim duhovitim stilom pisanja, ki premore veliko avtorefleksije. »Saj to je tisto, kar je bralcem najbolj všeč. Da se znam pošaliti sam iz sebe, pa tudi iz Alenke, z veliko ljubezni, seveda.«
Danes, šest let po poroki, Kamenko Kesar ugotavlja, da sta z ženo Alenko skupaj ne zato, ker sta si tako zelo podobna, ampak kljub temu, da sta si v marsičem različna. Knjiga Tudi prav je knjiga o različnostih, polnih čara in smeha, iz katerih se zmeraj dajo splesti dobre in zabavne zgodbice.
Alenka o moževem pisanju
Alenka moževo pisanje dobrohotno sprejema in se ob njem zabava, pravi tudi, da je ne moti, ker jo Kamenko postavlja kot osrednji lik v svojih knjigah. »eveda mi včasih ni všeč, ko mi daje Kamenko pretirane reakcije ali 'napihnjene' lastnosti, a vse to napiše s tolikšno mero pozornosti in ljubezni do mene, da sem sprejela pisateljsko svobodo, ki mu pritiče. Predvsem pa se ob zgodbah od srca nasmejem, ob prebiranju tekstov za zadnjo knjigo sem se krohotala. To se mi zdi izjemno. Da nekoga spraviš s svojim pisanjem v krohot.«
Različen stil pisanja
Alenka in Kamenko imata različen slog in stil pisanja, Alenkine knjige so osebnoizpovedne, intimne in čustvene, v zadnji je na primer pisala o žalovanju za svojo mamo in se s tem dotaknila vseh tistih, ki so doživeli izgubo. »Ko sem izdala tretjo knjigo Da bi sladko zaspala, sem nekaj mesecev vsak večer odgovarjala svojim bralcem, ki so mi bili hvaležni, da sem o žalovanju pisala odkrito in brez zavor, počutili so se mi blizu, predvsem pa so čutili, da niso sami. To se mi zdi čudovito, da lahko s svojim pisanjem pridem bralcem tako blizu.«
Dobra volja in humor
Blizu pa jim pride tudi Kamenko, ki razgalja partnerske odnose, ki jih vsi zelo dobro poznamo. »Vsi pari poznamo razlike med nami in načine, na katere jih rešujemo, predvsem pa sprejemamo. Midva z Alenko jih sprejemava z veliko mero dobre volje in humorja. Ker med nama ni zadreg ali bolečih točk, lahko prostodušno pišem o tem, saj zadaj ni slabih namenov. Z veseljem se naredim še bolj »smotanega«, kot sem, ker tako še izraziteje poudarim razlike med spoloma.«
Terapevtsko pisanje
»Pri meni je podobno,« pravi Alenka, »nimam težav z odkritostjo pri pisanju, nimam občutka, da se razgaljam, ne znam pisati drugače kot odkrito in to je edini način, da te bralec sprejme. Vse, kar se je zgodilo meni, se zgodi tudi drugim in ta identifikacija je tisto, kar vleče bralca h knjigi. Name pa pisanje deluje tudi terapevtsko, ko so misli urejene v knjigi, so nekako tudi pospravljene v srcu in glavi in že to je tisto, kar deluje pomirjevalno.«
Tudi poslovno povezana
Alenka in Kamenko si ne delita le ljubezni do pisanja, temveč delata v svojem marketinškem podjetju, ki se mu je Alenka pridružila pred devetimi leti, ko je h Kamenku prišla delat s Pop TV-ja, kjer je kar 17 let vodila in urednikovala rubriko Vizita. Pravita, da imata srečo, da sta kompatibilna in uživata v skupnem delu in preživljanju časa skupaj. Njune izkušnje in zgodbe iz partnerskega življenja pa razveseljujejo številne bralce in ti se veselijo vsake nove knjige. Pred mesecem dni pa je Kamenkova knjiga Žena ima vedno prav izšla tudi v angleškem jeziku in se prodaja po vseh največjih knjigarnah po svetu. Prevod je naredil Američan v Sloveniji, izjemni pisatelj Noah Charney.
Šest let pozneje
Zakonsko življenje je vulkan. Pod površjem ves čas vre in vsake toliko izbruhne.
Ljubezen? Ljubezen je to, kar ostane po izbruhu.
»To si pa lepo povedal.«
»Kaj?«
»To o vulkanu in ljubezni.«
»Kako pa veš, kaj ...?«
»Na glas govoriš, ko pišeš.«
Uf.
Mi je kar odleglo.
Za trenutek sem se ustrašil, da mi bere misli.
