Noč čarovnic ali Halloween je »uvožen« praznik, ki ga vsako leto praznujemo 31. oktobra. Večina je prepričana, da je to ameriški praznik, vendar je resnica nekoliko drugačna. Tradicija namreč izvira iz starodavnega keltskega praznika Samhain, ko so ljudje prižigali ognje in nosili kostume, da bi odganjali duhove. V osmem stoletju je papež Gregor III. določil 1. november kot čas, ko se počastijo vsi svetniki. Kmalu je v dan vseh svetih vključil nekatere običaje Samhaina. Večer pred tem se je imenoval večer vseh svetih, pozneje pa noč čarovnic. Sčasoma se je noč čarovnic predvsem v ZDA spremenila v strašljiv običaj, ki ga spremljajo izrezovanje buč, praznična srečanja, oblačenje kostumov, strašljivi okraski in uživanje sladkarij.
Starodavni izvori noči čarovnic
Noč čarovnic torej izvira iz starodavnega keltskega praznika Samhain (izgovori se sow-in). Kelti, ki so pred 2000 leti živeli predvsem na območju današnje Irske, Združenega kraljestva in severne Francije, so novo leto praznovali 1. novembra. Ta dan je pomenil konec poletja in žetve ter začetek temne in mrzle zime, letnega časa, ki je bil pogosto povezan s smrtjo ljudi. Kelti so verjeli, da se v noči pred novim letom zabriše meja med svetom živih in mrtvih. V noči na 31. oktober so praznovali Samhain, ko se, kot so verjeli, duhovi umrlih vrnejo na zemljo.
Kostumi, žrtve …
V spomin na ta dogodek so druidi postavljali velike svete ognje, ob katerih so se ljudje zbirali, da bi sežgali pridelke in živali kot žrtve keltskim božanstvom. Med praznovanjem so Kelti nosili kostume, običajno sestavljene iz živalskih glav in kož, ter si poskušali napovedati usodo.
Rimski vpliv
Do leta 43 n. št. je rimsko cesarstvo osvojilo večino keltskega ozemlja. V 400 letih, ko so vladali keltskim deželam, sta se tradicionalnemu keltskemu prazniku Samhain pridružila še dva festivala rimskega izvora. Prvi je bil Feralia, dan konec oktobra, ko so se Rimljani tradicionalno spominjali smrti. Drugi praznik je bil dan v čast Pomone, rimske boginje sadja in dreves. Verjetno prav to pojasnjuje tradicionalna sladka jabolka, ki so tako popularna za noč čarovnic.
Dan vseh svetih
13. maja 609 n. št. je papež Bonifacij IV. posvetil Panteon v Rimu v čast vsem krščanskim mučencem in v zahodni Cerkvi je bil uveljavljen katoliški praznik vseh mučencev. Papež Gregor III. je kasneje praznik razširil na vse svetnike in mučence ter ga s 13. maja prestavil na 1. november.
Mešanje običajev in tradicij
Do 9. stoletja se je vpliv krščanstva razširil v keltske dežele, kjer se je postopoma mešal s starejšimi keltskimi obredi in jih izpodrinil. Leta 1000 n. št. je cerkev 2. november razglasila za dan vseh duš, dan za počastitev mrtvih. Danes velja splošno prepričanje, da je cerkev skušala keltski praznik mrtvih nadomestiti s sorodnim, cerkveno sprejemljivim praznikom. Dan vseh duš so praznovali podobno kot Samhain, z velikimi ognji, sprevodi in oblačenjem v kostume svetnikov, angelov in hudičev. Praznovanje dneva vseh svetih se je imenovalo tudi All-hallows ali All-hallowmas (iz srednje angleškega Alholowmesse, kar pomeni dan vseh svetih), noč pred njim, tradicionalna noč Samhaina v keltski religiji, pa se je začela imenovati All-Hallows Eve in sčasoma Halloween.
Noč čarovnic prihaja v Ameriko
Noč čarovnic je bila veliko bolj razširjena v Marylandu in južnih kolonijah. Ko so se verovanja in običaji različnih evropskih etničnih skupin in ameriških Indijancev povezali, se je začela oblikovati izrazito ameriška različica noči čarovnic. Prva praznovanja so vključevala »zabave za igro«, ki so bile javne prireditve za praznovanje žetve. Sosedje so si pripovedovali zgodbe o mrtvih, drug drugemu napovedovali prihodnost, plesali in peli. Kolonialna praznovanja noči čarovnic so vključevala tudi pripovedovanje zgodb o duhovih in vse vrste zabavnih potegavščin. Noči čarovnic še niso praznovali povsod po državi. V drugi polovici 19. stoletja so Ameriko preplavili novi priseljenci. Ti novi priseljenci, zlasti milijoni Ircev, ki so bežali pred irsko krompirjevo lakoto, so pripomogli k popularizaciji praznovanja noči čarovnic na nacionalni ravni.
Kaj pa menijo znani Slovenci o tej strašljivi noči?
Petra Roi (starleta)
Vsaka ženska je po malem čarovnica
Noč čarovnic je praznik, ki je prišel k nam iz Amerike ... Sama ga obožujem, ker imam rada grozljivke, ki na to noč pridejo toliko bolj do izraza. Že od malega spremljam prav film Noč čarovnic, ki se ravno zdaj po več kot 20 letih konča. Menim, da je vsaka ženska po malem čarovnica, saj imamo prav vse bolj izrazite sposobnosti od moških, nekatere bolj, nekatere manj, je pa prav, da jih znamo pravilno uporabiti.
Karmen Klinc (pevka)
Zanemarjamo dan reformacije
Ko sem bila majhna, pri nas noči čarovnic nismo praznovali. Poznali smo dan reformacije, ki je zelo pomemben za slovenski jezik in kulturo, a se mi zdi, da se ga zadnjih nekaj let kar malo zanemarja, zaradi vse evforije okoli maškarade za Halloween. Prvi november pa je bil od nekdaj dan spomina na mrtve, ko naj bi se spomnili svojih bližnjih, ki so se od nas že poslovili. Maske so se nadele le v času pusta. A kot smo na primer božička pobrali od Američanov, smo očitno to storili tudi z nočjo čarovnic in zdaj imamo maškarado kar dvakrat letno. Ne vem, ali je to tako še v kateri drugi državi. Sicer moram priznati, da mi je sama misel na noč čarovnic všeč. Zanimive so mi tudi razne okrasitve domov z izrezljanimi bučami v tem času in podobno. Rada imam stvari, ki delujejo nekoliko »spooky«, zato si za noč čarovnic z veseljem ogledam tudi kakšno grozljivko na to temo, a masko si le redko nadenem.
Jernej Jelen (fotograf)
Vseeno izreže bučo …
Nisem pristaš tega »praznika«, da bi ga praznoval, tako kot ga v ZDA. Imam pa še danes to srečo, da vsako leto izrežem bučo in postavim vanjo svečo. Če ne zaradi drugega, pa zato, ker je to postala moja tradicija. Zadnjih šest let mi družbo pri tem delata sestrična in bratranec.
Kaly Kolonič (piarovka, TV voditeljica, nutricionistka)
Zaradi otroka ima popolnoma nov pomen
Včasih je bil to dan, ko sem vedno stala na odru in nastopala s skupino Select, in je bil to eden izmed bolj zabavnih dni v letu. Zdaj, ko sem mama, pa je ta dan dobil popolnoma nov pomen. Ker sva z mojim Artom zelo ustvarjalna, vedno okrasiva hišo, moj mož je zadolžen za izrezovanje buč, jaz skuham Halloween kosilo, Art pa poskrbi za strašno zabavo v maskah. Letos bomo pripravljali tudi strašni napoj in bomo imeli disko večer s svetlečimi bučami.
Različne praznike vedno izkoristim na način, da bo imel moj otrok lepe in posebne spomine za vedno.
Gianni Rijavec (glasbenik)
Noč čarovnic spremlja bolj od daleč
Halloween … joj, spomnim se, ko praznik kot tak še ni bil popularen. Otroci smo vedno iz buč ustvarjali različne pošasti. Buče smo namreč imeli – pridelali doma in največja je bila prihranjena za »smrt«, tako smo ji namreč rekli. V izpraznjeno bučo smo umestili svečo in jo postavili na naš portal ali po domače porton. Nekako smo tekmovali, kdo ima večjo oziroma lepše izrezano bučo. Odkar pa je ta praznik postal popularen, nimam do njega kakšne posebne afinitete. Nikoli se še nisem našemil, vse skupaj spremljam bolj od daleč. Ker sovpada z dnevom reformacije, je moja pozornost usmerjena bolj k slednjemu.
Igor Iggy Jelen (koreograf)
Potrošniško neumna potegavščina
Praznika Halloween ne praznujem, že kot otrok sem se bal čarovnic. Strahospoštovanje; če ne bom …, te bodo … (smeh). Zdelo se mi je neumno, da me bodo neprijazne »grde tete« z neko paličico spremenile – začarale. Dogodkov na noč čarovnic ne obiskujem, mi niso pri srcu, ker se mi zdijo velika potrošniško neumna potegavščina. Smo si različni, kar je najlepše v življenju. Spoštujem pa delo make up artistov, ki vrhunsko oblikujejo masko za omenjeni lik.
Damjan Murko (pevec)
Duše umrlih se vračajo med nas
Noč čarovnic zadnje leto z družino praznujemo, saj se nam zdi ta dan, ki se pri nas še komaj uveljavlja, zanimiv, predvsem zaradi namena in sporočila tega običaja. Sam verjamem v posmrtno življenje in sem prepričan, da se to noč duše res vračajo med nas.
Miki Vlahovič (glasbenik)
Na Halloween pade špil!
Nimam posebnega mnenja, to je neki ameriški praznik, ima pa dobro noto – ta pa je, da dobimo na ta dan tudi špil, ker je ravno noč čarovnic, in zame je to dejansko najboljša lastnost. Načeloma se ne našemimo za to noč, a enkrat se je zgodilo tudi to.
