Rudi Sieger, eden najbolj zgovornih in inovativnih voditeljev Radia Aktual, si je zadal nenavadno nalogo: »Pred dobrima dvema letoma nisem preplaval 10 metrov, kolesa nisem vozil že od srednje šole, pretekel nisem niti 300 metrov. Zdaj pa mi je uspelo premagati 1,9 kilometra plavanja v morju, 90 kilometrov kolesarjenja in 21 kilometrov teka, eno za drugim, in to v 5 urah in 29 minutah.« Tak je naš Rudi. Ker je tudi izjemno srčen človek, so se potrudili tudi njegovi sodelavci z Radia Aktual in kolegi z Radia Veseljak, pa prijatelji in njegovo dekle Ana, in so ga pospremili v Poreč, kjer je tekmoval, že v petek ter mu do nedelje stali ob strani in ga spodbujali. Na cilju so jokali vsi – aktualovci, veseljakovci, prijatelji. Rudi in Ana pa najbolj. Rudi je dokazal, da se da narediti vsako stvar, za katero se resnično odločiš, da jo boš speljal. Hvala, Rudi, za navdih!
Prevzet Bunderla
Aktualovec Klemen Bunderla, ki je spremljal Rudija v Poreč na tekmo, je povedal: »Popolnoma me je prevzelo, kako čustven dogodek je bil to za vse nas. Ko smo malo pred ciljem zagledali Rudija, ko je on zagledal nas, kako srčno nas je bil vesel … Mi smo vsi dobili solzne oči. Še zdaj se mi naježi koža. Na tega fanta smo tako ponosni, da težko opišemo z besedami. Je dokaz, da če si dovolj trmast in odpičen, zmoreš vse. Ne smemo pozabiti, da je naš Ironman Rudi treniral ko žival in se vseeno izkazal tako v službi kot – tako se govori – tudi doma, hehe.«
Navijali so zelo na glas
Milka Hafner, prav tako aktualovka, ima o Rudiju povedati tole: »Bilo nas je 16, opremili smo se kot pravi navijači, s transparentom, megafonom, zvočnikom, ragljami. Bili smo daleč najglasnejši, tako da je imel Rudi definitivno najboljšo podporo, z dobro voljo smo okužili še ostale in na koncu so vsi navijali za Rudija. Tik pred ciljem ob koncu teka smo glasno spodbujali vse tekmovalce, vrhunec pa je seveda bil, ko smo zagledali Rudija. Takrat so nas vse preplavile nore emocije in večina je imela čisto solzne oči. Vsi pa smo bili do neba ponosni na Rudija. Ker vemo, koliko truda, treningov in odrekanj je bilo in vse podrejeno temu dnevu. Kapo dol za fantastičen dosežek in neskončno smo veseli, da smo lahko bili del te zgodbe.«
Zadnjih 300 metrov je bilo ...
Kako je plavanje, kolesarjenje in tek doživljal Rudi? »Še dan po tekmi ne dojamem čisto, kaj se je zgodilo. Ob nekaj udarcih v glavo v morju sem imel le nekaj minut, da se spravim k sebi in se preoblečem za kolo. Kljub borbi v vodi z drugimi tekmovalci sem odplaval po pričakovanjih. Odkolesaril sem veliko hitreje, kot sem pričakoval, in si tako pustil nekaj igralnega prostora, če bi se mi na koncu tek zalomil zaradi krčev. Ob začetku teka sem se počutil fantastično, potem pa so noge na desetem kilometru postajale težke. Tu se je zame začel težki del tekme in moral sem premagati svojo glavo in vklopiti trmo, da bi prišel do cilja, ki je bil še enajst kilometrov oddaljen. Najbolj ganljivih pa je bilo zadnjih 300 metrov. Ko sem zaslišal prve krike: 'Rudi prihaja, Rudi prihaja!', so me prevzela čustva. Najprej sem zagledal svoje sodelavce z Aktuala in prijatelje z Veseljaka, ki so se na ves glas veselili in me spodbujali na zadnjih metrih moje 113 kilometrov dolge poti. Ko sem kasneje na ciljni ravnini zagledal še svoje prijatelje z Brezovice in za ciljno črto svojo punco Ano in sotrpina Jako, pa sem se zgrudil na tla in jokal, kar se je dalo. V trenutku se mi je odvrtel film zadnjih dveh let, ko sem se odpovedoval številnim zabavam in druženjem, da bi lahko šel na trening. Zagotovo lahko rečem, da je bil to najbolj čustven trenutek v mojem življenju in ga nikoli ne bom pozabil.«
Ponosna Ana
Za izjavo smo poprosili tudi Rudijevo dekle Ano, ki se je morala odreči marsikateremu lepemu trenutku z Rudijem, ko je ta zavzeto treniral: »Ko sva se spoznala pred približno pol leta in mi je razlagal o triatlonu in želji, da želi nekoč na Ironmana, si sploh nisem predstavljala, kakšen zalogaj to je. Skozi čas, ko sva bila skupaj, je velikokrat rekel, da mora na trening za več ur. Že med celotno tekmo sem imela solzne oči, ker sem vedela, kakšno bitko bije. Najbolj čustveno pa je bilo na koncu, ko je pritekel skozi cilj. Nekaj minut sva ležala objeta in objokana na tleh. Zagotovo se je tudi meni odvalil kamen od srca, ker me je skrbelo, da med tekmo ne bi šlo kaj narobe. Predvsem zato, ker vem, koliko truda in časa je bilo vloženega v teh pet ur in pol dirke. Zelo sem srečna in vesela, da sem spoznala Rudija in da je moj fant. Ponosna sem do neba in podpirala ga bom še na večjih in težjih triatlonskih preizkušnjah, ki prihajajo.«
»Od tega dne lahko prepričano rečem: besede, kot so – ne zmorem, ne znam in nisem dovolj dober – ne obstajajo! Naša lastna glava je naš edini nasprotnik. Ob podpori, kot jo imam med prijatelji, partnerko, družino in sodelavci, pa je vsak izziv stokrat lažji. In tu se zagotovo ne bom ustavil. Kmalu najavim svoj naslednji triatlonski podvig. Ampak najprej pride na vrsto nekaj odmora in relaksacije. Na tem mestu pa še enkrat ena velika HVALA vsem, ki ste se odpravili v Poreč, vsem, ki ste mislili name ali pa me na kakršenkoli način podprli na moji železni poti. – Rudi Sieger
