Andreju Šifrerju ob 70-letnici v Kranju pripravili posebno razstavo
V slovenski popularni glasbi se ne zgodi pogosto, da bi bila enomesečna razstava posvečena še delujočemu avtorju oziroma pevcu. Vendar pa, kot je povedala direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert, to tudi ni več nekaj povsem novega. Pred leti je na ta način Posavski muzej Brežice predstavil Nušo Derendo, Muzej narodne osvoboditve v Mariboru pa lani Alfija Nipiča.
Kot je pojasnila Žibertova, muzeji niso le hranitelji dediščine, temveč se odpirajo tudi navzven in skušajo privabiti čim širšo publiko ter jo osveščati o pomenu dediščine. "Hkrati je to tudi priložnost, da ugotavljamo, da dediščina, ki jo bodo imeli naši zanamci, nastaja danes," je dejala Žibertova.
Ključni trenutki v njegovem življenju
"Predstavitev življenjskih zgodb, tokrat Kranjčana Andreja Šifrerja, nam na nek način pove, kateri so bili v njegovem življenju ključni trenutki, ljudje in dogodki. Na ta način ustvarja pregled svoje življenjske zgodbe in išče poudarke, ki bodo nekoč naša dediščina," je pojasnila Žibertova in dodala, da je pobuda za razstavo prišla z Mestne občine Kranj, muzej pa je počaščen, da jo lahko gosti.
Razstava v galeriji hiše, kjer je živel Prešeren
Šifrer je vesel, da je razstava na ogled v galeriji hiše, v kateri je domoval France Prešeren. V njej je namreč mnogo kasneje kot oskrbnik oziroma čuvaj delal tudi Šifrerjev oče Franc Šifrer, ki je bil prav tako kot Prešeren rojen 3. decembra, vendar 109 let kasneje.
Oblile so ga solze
Šifrer je nad razstavo, ki daje vpogled v njegovo glasbeno ustvarjanje, navdušen. "Nisem si predstavljal, kako bo izgledala, ampak ko sem vstopil in ko sem stal pred steno, kjer so vsi moji diskografski dosežki, so me oblile solze," je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedal pevec.
Ta razstava je drugačna
Avtorici razstave sta kustosinji Ana Beno in Tjaša Šoštarič, oblikovala pa jo je Tjaša Štempihar. Kot je povedala Benova, razstava ni postavljena kronološko, temveč izpostavlja pomembnejše segmente Šifrerjeve kariere. Poleg tega razstava ni klasična, temveč prvoosebna, tako da prek besedil Šifrer sam nagovarja obiskovalce.
Na ogled so postavili več kot 50 originalnih predmetov, od plakatov in fotografij do bogate zbirke nagrad in plošč, ki predstavljajo Šifrerjevo diskografijo in dosežke. Posnetki s snemanj in koncertov skrbijo za avdiovizualno podporo. Posebno pozornost pa so posvetili enemu delčku njegove kariere, in sicer sodelovanju s tujimi avtorji.
Po 2500 je počil vrat!
Šifrerjeve zlate in platinaste plošče so na poseben način predstavili v kleti, in sicer z njegovim znanim suknjičem s koncertov in s kitaro, ki ji je, kot je povedal Šifrer, po 2500 koncertih počil vrat. Zato je njeno mesto prav v muzeju.
Ne ustavlja se – pripravlja spet nekaj novega
Šifrer, ki je povedal, da trenutno nabira pesmi za novo ploščo, ustvarja glasbo že 45 let, od leta 1977, ko je ustvaril singel Zoboblues. Skladbo naj bi posnel za TV Slovenija. Producent pa jo je pomotoma poslal na radio, kjer so jo začeli predvajati. Spoznati ga je želel direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija Jure Robežnik in s tem se je začela njegova glasbena pot.
Bogata kariera
V svoji glasbeni karieri je izdal več kot ducat albumov. Med številnimi uspešnicami, ki so zaznamovale generacije poslušalcev, so med drugim Hiti počasi, Moje miške, Ostani z nami, Lepa dekleta ljubijo barabe, Gorska roža, Martinov lulček, Vse manj je dobrih gostiln in Za prijatelje.
Veliki koncert
V Kranju bodo Šifrerjev jubilej obeležili tudi z njegovim koncertom 17. septembra v Letnem gledališču Khislstein, ki bo zaključil letošnje Prešerno poletje. Na koncert bo pripeljal več domačih in tujih gostov ter s poslušalci delil tako poznano in ponarodelo kot tudi še nikoli slišano.
POGLEJTE, KDO VSE JE PRIŠEL NA OTVORITEV RAZSTAVE!
