Tanja Divac je gledalcem 12 let servirala novice iz sveta zabave, ob novici, da je dala odpoved in da odhaja v tujino, je vse zanimalo, zakaj je pustila »sanjsko« službo na Pop TV? Kam bo odpotovala? Kaj bo počela? V iskrenem klepetu nam je zaupala odgovore na vsa vprašanja ...
Tanja, vse ste kar malo šokirali oz. presenetili, ko ste naznanili, da zapuščate Pop TV in odhajate v tujino. Razlog?
Čas je bil za spremembe v mojem življenju. Na Pop TV sem začela delati pri dvajsetih, na koncu prvega letnika faksa. Od nekdaj sem sanjala o tem, da bi živela v tujini, zdaj pa bom malo potovala, in če me kje zamika, bom tam tudi ostala.
Torej ni šlo za odločitev čez noč?
Nikakor, saj sem kar dolgo premlevala v sebi. Že avgusta 2019 sem ugotovila, da potrebujem spremembo, ampak nisem še vedela, kaj bi s svojim življenjem, kaj bi sploh delala, če ne delam Pop Ina. Tako da sem najprej razmišljala, ali bi šla živet nekam drugam, ampak tam bi morala vse začeti znova, in potem je bilo vprašanje: kaj sem s tem naredila, razen spremenila lokacijo? Nič pa naredila pri sebi ali s svojim življenjem. Tako da sem nekaj mesecev razmišljala, kaj bi lahko, in potem je prišla ideja, da se odpravim na potovanje … Vidim in doživim nove stvari, ugotovim, kaj sploh hočem v življenju. Decembra sem šele potem povedala na glas, kaj sem se odločila. Pa še danes sem vsa trda glede te odločitve.
Če bi morali izbrati tri dogodke v vseh letih dela na televiziji, kateri so se vam zasidrali v najlepši spomin?
To je pa tako težko, ker sem jaz tudi malce zlata ribica in hitro pozabljam stvari. (smeh) Verjetno prvič, ko sem šla v tujino na teren. Šla sem v London na intervju s celotno igralsko zasedbo filma Hitri in drzni. To je bilo posebno doživetje, ne samo zato, ker je bilo prvič, ampak ker tudi pozneje nisem videla tako obsežne produkcije, saj so zasedli nekaj nadstropij hotela in smo morali teči gor in dol med nadstropji na naslednji intervju. Beneški filmski festival bi se tudi uvrstil na ta seznam, zato ker sem šla vse zelo na blef. S snemalcem sva prišla tja, potem pa je on zvečer šel nazaj v Ljubljano, jaz pa sem tam sama z malo kamero ostala tri dni. Spoznala sem zanimive ljudi in prvič videla, kako potekajo veliki festivali in kako oboževalci pridejo v prvo vrsto na rdečih preprogah … Namig: ni lahko. Tretji dogodek bi bil pa verjetno dunajska konvencija Comic Con. Prvo leto konvencije sva bili s sodelavko Branko edini televizijski medij tam in sva dobili vse, kar sva želeli, če se malo pošalim. Ampak res … Takrat sem se prvič počutila res majhno, ko sem se usedla zraven igralca, ki je v Igri prestolov igral Hodorja. Naslednje leto sva se konvencije udeležili v cosplayju, ker je bilo tako zabavno.
In zdaj vse to puščate za sabo?
Zdi se mi, da pride čas, ko je potrebna sprememba. Vse našteto mi je zelo olajšalo življenje in delo. Rada sem ga opravljala, celo življenje sem podredila Pop Inu, službi, ki nima urnika. Zasebno življenje pri taki službi seveda malce trpi, če nisi dober v organiziranju svojega časa ... kar jaz nikoli nisem bila. Ampak predvsem se mi zdi, da sem se tudi zaradi vsega naštetega malce polenila, ker se mi ni bilo treba več pretirano truditi. To pa mi ni tudi bilo preveč všeč.
In kam torej odhajate?
Zdaj je tudi uradno, da svoje potovanje začenjam v Južni Koreji. Karto imam kupljeno in samo še odštevam dneve od odhoda. (smeh) Sama temu rečem, da odhajam za nedoločen čas v Azijo. Raje rečem tako obširno, ker grem potovat po različnih azijskih državah, ki sem si jih vedno želela videti in doživeti. Morala bi začeti na Japonskem, ampak zaradi covida ostaja zaprta za turiste. Nisem si postavila nobenih okvirjev, ne časovnih ne lokacijskih, edini okvir je pač denar, dokler ga ne zmanjka. (smeh)
Po kaj točno pa greste v tujino? S trebuhom za kruhom ali kaj drugega?
Iskat smisel življenja. (smeh) V bistvu bi se rada bolje spoznala, ugotovila kdo sem zunaj teh okvirjev, ki sem si jih postavila tu, v Sloveniji. Rada bi pa tudi ugotovila, kaj me še veseli v življenju, kaj bi sploh še lahko delala. Na Pop TV-ju sem začela pri dvajsetih, najprej sem bila floor manager, potem pa 12 let popinovka, tako da niti ne vem, kaj vse še znam delati, ker se mi ni bilo treba preizkusiti v ničemer drugem.
Kaj pa vaša mama, kako je sprejela vašo odločitev?
Kako pa se lahko sprejme takšna odločitev? Da gre tvoja edinka sama na drugi konec sveta. Kaj drugega kot težko ne more biti.
