Nastopali ste s številnimi znanimi glasbeniki, kateri je na vas naredil največji vtis in zakaj?
Oliver Dragojević, ker je bil zelo velik izvajalec in profesionalec. Spomnim se, ko sva nastopala v Royal Albert Hallu. Bil je tudi zelo preprost in spontan človek, ki je imel rad svoje občinstvo in band. Enkrat sva se srečala v Veli Luki. On je nekaj delal na svojem ribiškem čolnu. Sem mislila, da je lokalni ribič. Preprost, a glasbeni genialec. Zdravko Čolić, ker je neverjeten vokalist z neverjetno energijo, zelo dober človek. Tudi on ima rad svoje sodelavce in občinstvo, ki ga spremlja po vsem svetu. Severina, ki je zelo delavna, pridna, inteligentna in pogumna ženska. Tudi zelo karizmatična. S svojo kariero se v glavnem ukvarja sama, zelo veliko razmišlja in spremlja svetovne trende. Na koncu še Tereza Kesovija, neverjetno talentirana, z ogromno življenjske energije, ženska borka, strastna Dalmatinka in karizmatična diva, s katero sem imela priložnost delati svojo prvo Olympijo v Parizu. Vsem je skupno to, da so veliki profesionalci, izjemno delovni in so se bili primorani odreči ogromno življenjskim stvarem, da bi živeli svoje sanje in del sebe dali tudi za občinstvo. To ni lahko.
Kako ste sicer preživeli zadnji dve leti, ko glasbeniki niste nastopali zaradi epidemije?
Tudi jaz nisem nastopala. Moji solistični načrti so se prestavili. Pomembno je bilo preživeti in se zanesti na prihranke. V tem času sem se posvečala sebi, svojemu petju, spet sem se učila igrati klavir, ukvarjala sem se z različnimi spletnimi tečaji, se učila tudi slovenščine, snemala sem v studiu in upala, da znova pridejo boljši časi za vse nas. Vesela sem, ker smo hitro začeli snemati znano oddajo A strana na hrvaški televiziji, ampak brez gledalcev.
Ste pevka slovenskega in hrvaškega rodu – kako ste povezani s Slovenijo?
Moj dedek Bojan je bil Slovenec iz okolice Črnomlja. Večino življenja je po poroki preživel na Hrvaškem. Žal nisem spoznala svoje slovenske družine. Tudi dedek je zgodaj preminil in me tako ni imel priložnosti naučiti slovenščine. Po Emi leta 2009 so ljudje v Sloveniji opazili moj slovenski priimek in se začeli zanimati za moje korenine. Tudi jaz sem se od tega časa začela vse bolj zanimati za slovensko kulturo, jezik in zgodovino. A s pomočjo oddaje Znan obraz ima svoj glas sem spoznala Majerletove iz Slovenije, saj so našli sorodnike, daljnega bratranca Tomaža s sestro Božidaro, s katerim imamo skupnega pradedka. V vseh teh letih nam ni uspelo najti družine v Sloveniji, zdaj pa ta šok, da sva s sestro končno spoznali Majerletove iz Slovenije. Komaj čakava, da jih bova skupaj z mamo obiskali v Beli krajini. Zdaj smo se našli in to je nekaj najlepšega, kar se mi je do zdaj zgodilo.
Povedali ste že, da bi radi izpilili svoje znanje slovenščine, kako vam gre? Zakaj se bojite pesmi v slovenščini in kaj vas pri slovenščini najbolj bega?
Priznam, slovenščina ni lahka, je pa zanimiva in edinstvena, ima ogromno slovničnih posebnosti, ki jih drugi jeziki nimajo. Obstajajo cele fraze, ki se uporabljajo v drugačnem kontekstu kot v hrvaščini. Edino, kar me bega, je izgovorjava. Da pri tem ne zvenim pregrobo kot Hrvatica, recimo ko izgovarjam črko L ali E.
