A veselje ni trajalo dolgo, saj sta že kmalu napovedala, da se bosta podala na svetovno poslovilno turnejo. Ena od njunih prvih postaj je bila Ljubljana. V Areno smo prišli nekaj ur pred začetkom koncerta, saj smo se s karizmatičnima glasbenikoma dogovorili za bliskovit pogovor na šest oči. Po dolgem postopanju po zapletenih hodnikih in prestopanju z ene noge na drugo so nas le popeljali do sobe, v kateri sta pripravljena na vprašanja čakala Luka in Stjepan. Na vhodnih vratih v sobo je pisalo – fitnes.
Sta tudi sicer pogosto v fitnesu?
Luka: V zadnjih mesecih sem velikokrat v fitnesu, saj moram biti za vse telesne napore na fizično zahtevni svetovni poslovilni turneji dobro pripravljen.
Stjepan: Drži. V zadnjem času res hodiva v fitnes. Priznati moram, da sem začel hoditi v fitnes šele sedaj, prej nisem nikoli.
Ni malo pozno, to je le poslovilna turneja?
Stjepan: Nikoli ni prepozno! Dobra telesna pripravljenost je recept za zdravje.
Zgodbo o poslovilnih turnejah skupine Plavi orkestar poznata, kajne? Imeli so vsaj tri. Sta prepričana, da je ta res vajina zadnja?
Luka: Za zdaj sva prepričana, da je ta turneja najina zadnja, je pa res, da nihče ne more nikoli vedeti, kaj mu življenje ponuja. Ampak čez tri ali štiri leta prav gotovo ne bova ponovno skupaj.
Pa čez pet ali šest let?
Luka in Stjepan: (smeh)
Nastopala sta po vsem svetu. Ali vaju je občinstvo v Tokiu sprejelo drugače kot, na primer, v Ljubljani ali Chicagu?
Luka in Stjepan: Povsod je enako. Lepo naju sprejmejo v vseh delih sveta.
Pa vaju je kakšno mesto, ki sta si ga ogledala pred nastopom, tako navdušilo, da bi se tja preselila?
Stjepan: Kjer je morje, sonce, kjer je toplo, tam je vedno dobro in lepo. Nastopala sva tudi na Maldivih in tam sem hotel ostati. Maldivi so raj na zemlji!
Oba sta že bila oziroma sta še vedno zaljubljena. Ljubezen je ljubezen. Kaj pa zveza, je večkrat igra ali boj?
Stjepan: Kakor jo vzameš, lahko je igra ali boj. Ampak sem prepričan, da se tudi vsak boj lahko spremeni v igro.
Luka: Ali jo spremeniš v predigro.
Luka, imate tri otroke. Ali jih, kadar ste doma, raje previjate ali hranite?
Luka: Vse rad počnem, kar je treba, samo da je mir v hiši. Na srečo moram zdaj previjati le še enega otroka.
So trije otroci premalo, preveč ali ravno prav?
Luka: Kar se mene tiče, otrok in novega življenja ni nikoli dovolj. Seveda pa je število otrok v družinah kakor za koga.
Kaj vas pri vaših otrocih navdaja z upanjem in zadovoljstvom?
Luka: Razveseljuje me smeh v njihovih očeh, sijaj čiste duše, sreča v ljubečem otroškem objemu …
Ali, če sploh kaj, vas navdaja s strahom?
Luka: Nikoli ne veš, kaj je to strah, dokler nimaš svojega otroka. Takrat šele začneš razmišljati, kaj bi se lahko zgodilo.
Stjepan, pred časom ste priznali, da sta pri vas na prvem mestu čelo in mama. Ali ju bo ena in edina izbranka izrinila s prvega mesta ali si bodo prvo mesto delili?
Stjepan: Vedno sta mama in čelo na prvem mestu in tam tudi ostajata. Tista ena in edina se bo, ko bo prišla, morala precej potruditi, da si bo v mojem srcu zaslužila prvo mesto.
Ko se boste torej enkrat poročili, saj verjetno se boste, kajne, ali načrtujete manjšo družino z enim otrokom ali večjo, tako kot Luka?
Stjepan: Najprej želim predvsem uživati življenje. Verjamem, da se bo vse zgodilo spontano, tako ljubezen kot poroka in posledično še otroci. Kako bo, bomo pa še videli. Veste, vse prave stvari v življenju se zgodijo takrat, ko jih ne načrtujemo. In nič nam ni zagotovljeno. Vse, kar vem, je to, kar je sedaj. In sedaj se imam dobro.
