Nekaj obeležja takšna okrogla obletnica kljub temu zahteva. »Z družino smo si kosilo privoščili že v nedeljo, včeraj pa smo nazdravili z ožjimi sodelavci v službi,« prizna. »Večja 'fešta' pa bo enkrat poleti, ko bo več miru.« Zdaj je za dirigenta, skladatelja, aranžerja in projektnega vodjo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija namreč obdobje, ko je delovno zelo zaseden zaradi projektov, ki se zaključijo poleti.
Navdušen vrtnar
Ko ga povprašamo, ali si je za abrahama zaželel kakšno posebno darilo, ali si bo morda kaj podaril sam, se veselo razgovori o svojem novem hobiju. »Moje navade so se v zadnjih dveh letih precej spremenile. Ne vem, če je to povezano z leti ali morda s cepljenjem proti covidu (smeh), a začel sem vrtnariti in 'vrtičkati'. Pravzaprav postajam s tem obseden do te mere, da bom še v pisarni na RTV predlagal, da si postavim visoko gredo. Teh vrtov imam zdaj že nekaj. Vse sem tudi opremil s samodejnim zalivanjem z deževnico in napajanjem na sončne celice, skratka … imam novo igračko.«
Zadovoljen
Ob petdesetletnici je običajno, da se človek malce ozre po svojem življenju. Patrik pravi, da ničesar ne obžaluje. »Težko rečem, da bi danes katerokoli odločitev ali potezo v preteklosti sprejel oziroma naredil drugače, četudi je bila kakšna morda navidezno napačna. Iz vsakega neuspeha sem se nekaj naučil, sicer pa, na srečo, takih ni bilo veliko.« Kakšne pa so njegove želje za prihodnost? »Moje življenje je bilo že doslej polno zadovoljstev, za kar sem hvaležen. Imam prijazno družino, sijajno soprogo in dva otroka, ki rasteta v dobra človeka. Tudi starša imam še pri močeh in brata, s katerim se dobro razumeva. Imam veliko prijateljev, v službi in izven nje, polno profesionalno življenje, in tudi zdravje mi dobro služi. Če bo tako tudi vnaprej, ne morem pričakovati več.«
Glasba je stalnica
Patrik je po horoskopu dvojček. Zanje pravijo, da so razigrani in družabni, nihajo iz ene skrajnosti v drugo, se radi učijo, so iznajdljivi, a morda malo površni – predvsem ker težko ostanejo na mestu oziroma pri eni stvari. Patrik se v tem zgornjem opisu zelo prepozna. »Zlasti pri tem zadnjem – težko ostanejo pri eni stvari. Zelo izrazito sem se tega zavedel v času srednje šole, pa še v svojih dvajsetih letih, ko sem kolobaril med glasbo, gledališčem, mediji, televizijo, radiem, kasneje tudi podjetništvom, menedžmentom ... In spet od začetka. Ukvarjati se samo z enim me ni izpolnjevalo oziroma me je začelo dolgočasiti. In pravzaprav me tudi danes ne, zato je služba na RTV Slovenija idealna zame, saj lahko znotraj hiše zlahka prestopam med intenzivnimi projekti na različnih področij.« A glasba je seveda stalnica v njegovem življenju. »Običajno pišem glasbo zase, za lastno zadovoljstvo. Komponiranje ali aranžiranje je precej samoten in dolgotrajen proces, ure in dnevi zapisovanja not za druge. Običajno plačilo za tako delo težko odtehta vloženo delo in čas, zato moram za tako početje nujno imeti neki drug vir gratifikacije. To je tudi razlog, da ne pišem pesmi po naročilu, četudi ponujajo dobro plačilo. To počne veliko kolegov, meni pa se zdi škoda časa in idej.«
Na Škotsko
Čeprav je trenutno delovno zelo zaseden, se že neizmerno veseli poletja, saj bodo z ženo Petro (violončelistka pri orkestru Slovenske filharmonije) in otrokoma Klaro (15 let) in Markom (11 let) končno spet potovali. »Otroka sta dovolj stara, da bosta od izleta po Škotskem tudi kaj odnesla. Nadejam se, da bosta morda bolj dovzetna do družinskega jadranja, kar jim v preteklosti ni bilo najbolj zanimivo. Morda zato, ker sta vse dramatične trenutke in nevihtne noči na jadrnici prespala, medtem ko z ženo nisva zatisnila očesa,« se spominja v smehu. Jeseni pa bo spet pestro, saj ga čaka festival Slovenska popevka, katerega pomemben del je že dolga leta.
