Andrea F, ki je eden od najuspešnejših glasbenih producentov pri nas, je znova vpet v Melodije morja in sonca, saj je tako član organizacijskega odbora kot tudi predsednik izborne komisije, ki je imela letos precej dela, saj glasbeniki na festival še vedno prijavljajo tudi neavtorska dela. Dovolj razlogov, da iz prve roke izvemo, kako huda je »izposoja« skladb.
Za nami je Evrovizija 2022. Kako zelo je na tem tekmovanju še pomembna glasba?
Odgovor je že deloma v vprašanju, kajne? (smeh) Jaz vedno rečem, da je to »največji televizijski šov z izgovorom glasbe«. In če dobro pomislite, točno to je. Ali glasba lahko pripelje do zmage ali pripomore k njej? Seveda lahko, a so to skorajda izjeme. Osebno me še najbolj moti to podpihovanje nacionalnih strasti, konstanto izpostavljanje imen držav in zastav, a zapostavljanje naslovov pesmi, kaj šele imena izvajalcev. Igre brez meja je pač bila druga oddaja, ta pa naj bi v naslovu imela besedo »song«. Leta 2013 sem med podajanjem točk na to opozoril s tvegano potezo in prekršil pravila ter si na suknjič nadel svetleči napis »Songs Not Flags« (Pesmi, ne pa zastave). Sprožil se je naval tvitov s tem heštegom, očitno se je marsikdo strinjal!
Potihoma smo v Torinu pričakovali pridih Sanrema, ki pa ga ni bilo. Kako to, da se Italijani niso odločili za bolj »italijansko« Evrovizijo?
Dobra opazka! Zdi se mi, da tako zelo stroga televizijska pravila EBU, ta konstantni boj z minutažo in strah pred katerokoli nepredvideno situacijo iz ESC-ja naredijo togo, poštirkano prireditev. Shema je tako zelo fiksna, da ni bilo niti milimetra manevrskega prostora za italijanski slog vodenja.
Za vami pa je tudi izbiranje pesmi za Melodije morja in sonca. Kako ste zadovoljni s skladbami?
Z vidika predsednika izborne komisije in sodelujočega v organizacijskem odboru sem dokaj zadovoljen, ker se je prijavilo veliko pesmi precej tudi priznanih in uveljavljenih avtorjev in izvajalcev, pogosto s kakovostno narejenimi posnetki. Raznovrstno bo, prisotnih bo nekaj tistih, ki jih ima občinstvo že v srcu, a obenem bo nekaj novih, mlajših imen, saj je MMS od vedno znan, kot odskočna deska talentov. Iz čisto osebnega, glasbenega vidika pa bi si seveda želel višjo raven ustvarjanja – a to velja vse leto, za celotno slovensko glasbeno sceno, sploh na področju besedil, kjer sta prepogosto talent in navdih boleče odsotna.
Slišim pa, da se še vedno nadaljuje tradicija plagiatorstva ...
Če sva že pri boleče odsotnih, dajva torej še o boleče prisotnih! (smeh) Ja, prenekatero skladbo smo v komisiji hitro izločili, ker je pač bila očiten plagiat. Morda ne vedno plagiat s pravnega vidika, se pravi določeno število taktov in vsi ostali pogoji, pri katerih bi sodišče kaznovalo avtorje zaradi kraje pesmi, toda nekatere »izposoje« in »črpanja navdiha« so tako zelo nesramni, da se ne da mimo njih. Kako naj se neka resna komisija ali žirija strinja s tem, da spusti skozi svoje roke in ušesa nekaj, za kar bi že vsak povprečen poslušalec zaznal, da ga na nekaj spominja?
»Leta 2013 sem med podajanjem točk na to opozoril s tvegano potezo in prekršil pravila ter si na suknjič nadel svetleči napis 'Songs Not Flags' (Pesmi, ne pa zastave).«
»Prenekatero skladbo smo v komisiji hitro izločili, ker je pač bila očiten plagiat.«
Zakaj se slovenski glasbeni ustvarjalci tako radi spogledujejo s tujino in nekaj »vzamejo« od tega in onega komada?
Mislim, da gre za grd ostanek iz jugoslovanskih časov. Ker smo bili zunaj zahodnega sveta, malce že izza železne zavese in zagotovo režimsko in sistemsko domišljavo svojeglavi, se je tudi v glasbi uveljavil ta pristop »Kdo nam pa kaj more?«. Čez čas se je veliko tovrstnih plagiatov nagradilo, postali so zimzelene skladbe in uspešnice, avtorji pa so prosperirali in marsikaterega danes slavimo, nekateri so tudi še operativni. Razvad pa se je vedno najtežje znebiti, sploh če so ovite v vonj lahkega uspeha. Vse to seveda združeno z lenobnim principom »Za kogar je, dob'r je.« Ta stavek sovražim, slišal sem ga velikokrat pri svojem delu v medijih in v snemalnih studiih ter se mu vsakič zoperstavil.
Kaj torej svetujete glasbenim ustvarjalcem?
Enostavno: napišite pesem, ko imate res nekaj povedati, ko se vas je res dotaknil navdih, posnemite jo in jo prijavite na festival takrat, ko vanjo res verjamete in jo nameravate predstaviti javnosti s festivalom ali brez. Ne samo da bodo festivalski izbori boljši, celoten nivo slovenske glasbene scene se bo zvišal.
Po vsem povedanem, kaj mora imeti komad, da »vse štima«?
Formule seveda ni, že iskanje te je znak, da nimaš česa povedati in v bistvu ne veš, kaj delaš. Jaz bi rekel, da pesem mora priti do ljudi, se jih mora dotakniti ali pa z njo morajo istovetiti. Posnetek in produkcija naj to premišljeno in spretno omogočata ter podkrepita. Kdor pesem predstavi, pa mora biti kredibilen v tem, kar pove, ter znotraj svojega žanra.
Ko niste vpeti v glasbo, kaj sicer počnete?
Mislim, da vse, kar počnem, je glasbeno delo! (smeh) Poleg tega, da sem na RTV SLO že vrsto let glasbeni urednik in voditelj, produciram in miksam različne izvajalce – gre za projekte, pri katerih dam veliko sebe, saj so to glasbeniki, v katere verjamem, z glasbo, ki mi je všeč. Trenutno delam album instrumentalne space-prog rock skupine Fish On Mars, prvi EP mlade skupine Madison, izredno talentirani fantje s posebej zanimivo in neobičajno pevko, veselim se začetka dela z zamejsko skupino Grešni kozli ter končujem že peti album Draga Misleja Mefa, ki ga je že začel predpremierno koncertno predstavljati, a plošča je še na 96 % poroda! Skratka, ni veliko prostega časa, ko bo, bom spet počel nekaj glasbenega, saj želim dokončati remasterizirano kompilacijo svoje skupine iz osemdesetih, Idiogen. In morda najdem čas za še kakšen projekt in nov kos opreme v mojem drugem snemalnem studiu na Kanarskih otokih.
Za udeležbo na festivalu MMS 2022 je Avditorij Portorož prejel presenetljivo pestro paleto prijavljenih skladb. Med 74 pravilno, pravočasno in v skladu s predpisanimi merili prijavljenimi skladbami so člani strokovne komisije za izbor poslušali in ocenjevali tudi skladbe povabljenih avtorjev ali izvajalcev. Na MMS 2022 se bo 9. julija predstavilo ducat glasbenikov, ki so prepričali stroko: 1. Anika Horvat in Tinkara Kovač – Do roba in še čez 2. BosaZnova – Želje 3. Hvala Brothers in Manu – Čas je zdaj 4. Isaac Palma in Klapa Semikanta – Zdaj je čas 5. Mia Guček – Adrenalin 6. Moya – Luna 7. Nina Lampret – Modrina 8. Ninnay – Nočem tja 9. Nuša Derenda – Valček 10. Radar – Moje meje 11. San Di Ego – Človek mora imeti sanje 12. Tosca Beat – Colori Della Natura
