Predlagam, da najin pogovor začneva z eno lepo besedo: »lubezen«. Kakšna je vaša definicija »lubezni«?
Vedno znova mislim, da sem odkril njeno definicijo, z vsako ploščo mislim, da sem ji bližje, toda ob zadnji plošči ugotavljam, da nimam pojma o definiciji »lubezni«. Še vedno me preseneča.
Zakaj pa »lubezen« in ne ljubezen?
Recimo, to, kar pišem: če bi bila v resnici poezija, ni poezija, temveč »pojezija«, ker si jo pojem, in potem ljubezen ni ljubezen, ampak »lubezen«. Ta »j« je skočil v poezijo. Od tod torej »lubezen«, »lublanščina«. (smeh)
Preteklo jesen ste že napovedali, da bo leto 2022 leto »lubezni«. Zakaj ravno leto 2022?
Mi imamo v logotipu že 15 let dve dvojki, ki tvorita srček, to pa je 22. koncert, ki bo zdaj v Križankah, moral pa bi biti v Kinu Šiška že 22. 2. 2022. Če to ni najlepši datum! Zdaj imamo drugi najlepši datum 22. maj – mesec »lubezni«, leto »lubezni« ...
»Lubezen« se prepleta tudi v vaši glasbi, polna je strasti, soula, rocka. Od kod navdih za vse te čutne skladbe, vse te čutne pesmi?
Mislim, da je navdih večinoma kar iz osebnega življenja. Jaz pravim, da so naše plošče moje »lubezenske« travme: punca te pusti in imaš novo ploščo. Navdih je največkrat iz moje okolice, od prijateljev – kar so večinoma člani skupine, saj se osebno pač poznamo in razumemo, tako da hitro pride kakšen navdih.
Nestrpno že čakamo nove skladbe – ste tik pred izidom novega studijskega albuma. Kaj lahko pričakujemo na njem?
Veliko »lubezni«, veliko mojih novih travm. Toda mogoče se je v nasprotju s preteklimi to »lubezensko polje« malo razširilo. Ukvarjamo se tudi z »lubeznijo« do planeta, meni gre osebno malo na živce, kaj počnemo z njim, z mano vred. Mogoče lahko tako, da malo prepevamo o tem, koga malce »brcnemo v rit«, da začne tudi o tem razmišljati, da se začnemo drugače obnašati.
Izid novega albuma boste okronali s koncertom v Križankah, 22. maja. Kaj se obeta, kakšni občutki vas navdajajo?
Igrati v Križankah kot slovenska zasedba je, kot če si angleški band in si na Wambleyju. To smo si vsi po tiho želeli, če smo priznali ali ne. Za nas bo to, mislim, tako in tako največji samostojni koncert, kar smo jih imeli. Ne upam vnaprej napovedovati, češ, »zagotovo bo dobro«, ampak pripravljamo se že štiri mesece. Veliko novega bomo zaigrali, veliko bo tudi starih stvari. Ljudje se bodo imeli fajn.
Pred kratkim ste dejali, da ljudje trenutno potrebujemo »lubezen« bolj kot kadar koli. Zakaj?
Za nami sta dve leti epidemije, dve leti nekih čudnih politik, ki so ljudi pozivale k razdvojevanju, sovraštvu, prepiru, prerekanju. Tudi epidemija je poskrbela za to: cepljeni, necepljeni, maske, nemaske ... Zdi se mi, da ljudje resnično potrebujemo nekaj, kar nas poveže. Mislim, da je »lubezen« najboljša substanca, ki nas lahko združi.
Prej ste že omenili, da je pomembna tudi »lubezen« do Zemlje. Ta odnos človeka do Zemlje opevate v skladbi Sončen dan. Kakšen pa je vaš odnos do Zemlje?
Slab. Sončen dan je postavljen v prihodnost. Upam, da v zelo daljno prihodnost, lahko pa je zelo blizu. Globalno segrevanje ... skladba govori o tem, da bomo z Ljubljanskega gradu lahko videli morje, plažo v Postojni ...
Mislim, da je najmanj, kar lahko naredimo, to, da vsaj vrečko ločimo od olupka za banano in vržemo to ločeno v smeti, gremo mogoče kdaj peš v trgovino in ne z avtom ... Te stvari se bomo morali naučiti, drugače naši otroci ne bodo imeli več kje živeti.
Nam na koncu zaupate samo še, kaj v vas prebudi občutek »lubezni«, kaj je tisto, kar ogreje vaše srce?
Zagotovo je glasba moja prva »lubezen«. Ko enkrat stojiš na odru in spodaj – ne glede na to, koliko občinstva je – pojejo recimo Sončen dan, takrat si res »zalublen«. Da ne govorim o puncah, ki so moja šibka točka.
Slišala pa sem tudi, da se je v vaš dom naselila nova mala kosmata ljubezen? Je to res?
Je res, ja. Na »frišno zalublen«! Sicer je fant ... (smeh), ampak to je v teh časih okej. (smeh) Kuža je močno spremenil življenje. Najprej sem bil zelo proti, »hudiča« je treba ven voziti, zdaj pa sem mu zelo hvaležen. V življenju nisem bil tolikokrat v gozdu kot letos. Tako da ja, življenje se je kar spremenilo in zelo sem vesel.
Hamo, hvala, in veliko »lubezni« želim!
Enako, bom rekel, pa se vidimo v Križankah.
