V seriji koncertov 1NA1 sta vrhunska glasbenika Samuel Lucas in Omar Naber v ljubljanskem SiTi Teatru BTC občinstvo pustila brez besed. Polna dvorana je uživala v nepozabnem glasbenem večeru, ki sta ga uprizorila glasbenika z izjemnimi odrskimi izkušnjami. Malokdo pa je dejansko vedel, kaj se je dogajalo pred koncertom!
Hud padec z odra
Samuel Lucas sprva ni želel sploh omeniti, da se mu je pred koncertom 1NA1, ki ga je izvrstno izpeljal v SiTi teatru z Omarjem Naberjem, zgodila nesreča, a mi smo vseeno izvedeli in takoj stopili v stik z njim. Kot vedno je prijazno odgovoril in spet dokazal, da je velik glasbenik in predvsem velik človek … In to v vseh pogledih!
Do nas je prišla informacija, da ste tik pred uspešnim koncertom v SiTi teatru padli z odra. Kako to, da ste padli? Kaj se je pravzaprav pripetilo?
Ja, človeku se zgodi tudi to, da po 30 letih stanja na odru pade z njega pred tonsko vajo. Ko sem si namreč pripravljal inštrument na odru, je bilo v dvorani SiTi Teater BTC še bolj temno, pa tudi oder je črne barve. Enostavno sem mislil, da ga je še kakšen meter, pa ni bilo tako. Stopil sem korak naprej in z višine odra padel z njega, še dobro, da spodaj ni bilo stolov, ker bi se verjetno res totalno polomil.
Kakšen je bil padec? Vas je zelo bolelo?
Najprej nisem prišel niti do sape, ker je bil padec res nepričakovan in zelo boleč. Sem zelo visok in tudi kilogramov nimam malo, tako da sem res poletel in padel direktno na roko in rebra. Zdelo se mi je, da je nekaj hudo narobe. V dvorani sta bila takrat le tonski tehnik in lučkarka in nekaj sekund je bila smrtna tišina, saj sta se oba zelo ustrašila in mi takoj prihitela na pomoč.
Torej lahko rečemo, da ste podobni naši Petri Majdič, saj vam je kljub padcu uspelo izpeljati vrhunski koncert. Kako to, da vam je uspelo?
Nesreča se je zgodila le dve uri pred začetkom koncerta in najprej sem mislil, da ga morda res ne bom mogel izpeljati. A je potem začel delati adrenalin, popil sem protibolečinsko tableto, z Omarjem sva opravila tonsko vajo in nekako sem zdržal. Sem se pa težko premikal in še dobro, da sva imela akustični koncert 1NA1 in da sem dve uri koncerta sedel na barskem stolu. Dvorana je bila polna, publika je uživala, zato sem kar malo pozabil na bolečino. Po koncertu, ko je adrenalin popustil, pa je bila bolečina zelo huda in roke nisem mogel več niti dvigniti. Ne bi rekel, da sem ravno kot Petra Majdič, ona je vsekakor herojka za vse večne čase.
Ste poiskali zdravniško pomoč?
Prvo noč sem zelo težko spal, ker nisem mogel ležati drugače kot na hrbtu. Ob petih zjutraj sem se obrnil in v prsnem košu je nekaj zelo počilo in zabolelo. Vedel sem, da je najbolje, da grem na urgenco na slikanje. Zdravnik je bil zelo prijazen in na srečo je rentgen pokazal, da ni nič zlomljenega, niti nalomljenega, le povedal je, da bo bolelo vsaj še dva meseca. Je bil pa presenečen, ko sem mu povedal, da sem po padcu s to bolečino izpeljal koncert ter igral kitaro ter pel. Še zdaj zelo težko spim in tudi bolečina je še vedno prisotna.
