Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, saj kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Ob prazniku veselja in upanja smo tako nekatere znane glasbenike povprašali, kaj jim pomeni ta čas in kako sledijo velikonočni tradiciji.
Omar Naber
»Velika noč je največji katoliški praznik in marsikdo ne ve, da je večji celo od božiča. Na praznike sicer nikoli nisem dal veliko, a za veliko noč z veseljem obiščem mamo, ko me povabi na tradicionalno velikonočno kosilo. Predvsem imam lepe spomine na veliko noč iz otroštva, ker je vedno naznanjala pomlad, toplejše dneve in približevanje konca šolske sezone. (smeh) Včasih smo za veliko noč obiskovali babice, dedke, strice in tete ali pa so oni prišli k nam na obisk. Tudi družine so se v teh dneh bolj povezovale, obiskovale in imele skupna velikonočna kosila. V današnjih časih je tega veliko manj. A vseeno ostajajo lepi spomini na ta veličastni praznik.«
Natalija Verboten
»Veliko noč praznujemo v krogu najbližjih kot vse družinske praznike. Skupaj pripravimo kaj dobrega za pod zob, sama spečem potratno potico, tašča pa slastno orehovo. Če sta bila sinova pridna, ju velikonočni zajček obdari s pisankami (ki so manjše pozornosti). Najmlajši se morajo pri iskanju seveda potruditi, ker se zajček zanje še posebej potrudi in pisanke skrije na najzabavnejša mesta in tako iskanje traja malo dlje, veselje pa je potem toliko večje. Tudi pirhe ustvarjamo vsi skupaj, in sicer s pomočjo čebulnih olupkov, rdeče pese in podobnega, da imamo nekaj naravnih, nekaj jih pobarvamo in nalepimo nalepke, nekaj pa je čisto umetniških (kupimo posebne oljne barve kovinskih odtenkov in spustimo na plan umetniško dušo). Sicer pa imam lepe spomine tudi na praznovanja, ko sem bila še sama otrok. Včasih se nas je zbralo več družin in nas je bilo ogromno otrok, ki smo ves dan preživeli v druženju, zabavnih družabnih otroških igrah, streljanju s karbidom, športnih igrah in še bi lahko naštevala.«
Žiga Lakner
»Za veliko noč je pri nas v navadi, da jaz spečem pravo slovensko orehovo potico, mama pa naredi pirhe. Na mizi nikakor ne smejo manjkati šunka, potica in ne nazadnje hren, ki ga obožujem. Osebno mi velika noč sicer ne pomeni zelo veliko. Ne praznujemo je prav posebej, vseeno pa z mamo ohranjava tradicijo s peko potice in barvanjem jajc, ki nama jo je predala moja nona oziroma mama moje mami.«
Simon in Diana Gomilšek (Duo Platin)
»Velika noč je bil za najino družino poleg božiča drugi najpomembnejši družinski praznik v letu. Vedno smo šli k žegnu v Dobrenje k moji omici, potem pa je sledila velika, večurna pojedina z družinskim druženjem. Na velikonočni ponedeljek sta moja ati in mami pripravila obilen zajtrk z vsem, kar spada zraven, midva s Simonom pa sva se jima pridružila. Danes so stvari drugačne, omice ni več, mojega atija tudi ne, vendar se mami in midva potrudimo, da se dobimo vsaj enkrat v teh dneh, ko nama uspe priti domov. Tudi letos se bomo videli komaj v ponedeljek, a smo pripravili načrt in bo 'velikonočni zajtrk' pač ob 15. uri. Pomembno je, da tradicija ostane in da smo vsi srečni.«
Gianni Rijavec in Patricija Simonič
»Pri nas doma je bila velika noč vedno velik praznik in tako je še danes. S Patricijo poskušava ohranjati tradicijo in dodati nekaj svojega. Patricija je prinesla svoje običaje, tako da združujeva malo njenega in malo mojega. Pri nas doma je bila vedno tradicija, da so se kruh, potica in vse, kar spada zraven, vedno peklo v krušni peči, ki jo imamo na dvorišču. Gre za staro krušno peč, v kateri je pekla predvsem moja stara mama. Bila je res prava mojstrica in moram priznati, da je nekaj naučila tudi mene. Zdaj poskušam tradicijo nadaljevati in s Patricijo sva že lani in bova tudi letos pekla kruh v tej pravi veliki krušni peči. Jaz bom zakuril in pekel, Patricija pa bo zamesila kruh. Poleg vsega pa so tu še velikonočne pisanke, katerih avtorica je Patricija. Ko bo vse pripravljeno, bova jedi nesla k žegnanju. Tudi to je tu stara tradicija, ki se je ne sme zamuditi.«
»No, na velikonočno jutro pa jaz igram orgle v domači cerkvi. Pred mašo je jutranja, vstajenska procesija po vasi. To je zelo lep običaj, ki ga poskušamo pri nas na Trnovem pri Gorici ohraniti. Veličasten je pogled na to procesijo v poltemi s prižganimi svečami ob pritrkavanju zvonov,« je vse skupaj opisal Gianni, njegova Patricija pa je dodala: »Velika noč je čas, ko bi se moral človek ustaviti, odmisliti temo in vsakdanje skrbi. To je zagotovo čas blagoslova, upanja in življenja. Doma, od koder prihajam, smo vselej praznovali veliko noč. S sestrami smo se praznika še posebno veselile, saj je pomenil začetek pomladi, veselja in mladih živalic.«
»Za velikonočne praznike smo od staršev dobile nove obleke in čevlje, na velikonočno soboto pa smo skupaj z mamo nesle vsaka svojo košarico k blagoslovu jedi. Vsaka je seveda imela v svoji košarici majhno potico, domačo klobaso (koline so bile zmeraj pred veliko nočjo) in pirhe, ki so bili zame zmeraj nekaj posebnega. Zato jih z veseljem pripravljam še danes! Meni najljubši so pirhi, pobarvani z navadno barvo za pirhe, na katere potem naslikam še različne zlate ornamente. Navadno izhajam iz osnovnih likov, na pirhe ustvarjam spontano in po navdihu zaključim vsak okrasek. Takšne pisanice ne zahtevajo veliko časa in so lep simbol. Poleg vseh dobrot, ki jih bova letos z Giannijem pripravila in nesla k blagoslovu, je zame pomembno še aranžiranje velikonočne košarice. Tako vsako leto na vrh košarice ob pirhih položim še kakšne spomladanske cvetove.«
