Že tretjič ste bili v šovu Ljubezen po domače in že tretjič ste dobili košarico. Kaj delate narobe?
Ko sem bil prvič pri Darji, se je sama odločila za drugega, ker je bil Marko bolj »privat« človek. Verjetno je razmišljala, da bi lahko skupaj šla v kak posel. Ko smo bili v finalu, je avtomatično izbrala njega, nisem mogel kaj dosti vplivati. Pri Metki je bilo podobno, ker ji je Josip ves čas pihal na dušo in lepo govoril, zato je izbrala njega. Morda bi se moral malo bolj potruditi. Pri Nadi pa tako ni bilo prave iskrice. Rekel bi, da nisva bila za skupaj. Pa sploh nisva bila nič sama, tudi na zmenek je nisem peljal, vse je potekalo nekam »na hitro in na kupu«. Ta sezona je bila malo čudna. V oddajah kažejo samo konje in motoriste, pri nas pa so pol dogajanja izrezali.
Očitno pri Nadi niste bili dovolj zanimiv.
Ne, saj se je veliko dogajalo. Bili smo na kegljanju in smo se imeli odlično, šli smo v gozd Martuljek, kjer smo videli kup stvari, a so to vse vrgli ven. Tudi Ivan se pritožuje nad tem. Ne vem, kdo je sestavljal te oddaje. Ko se pogovarjam z ljudmi na tržnici, vsi pravijo, da preveč kažejo ene in iste, zato je monotono.
Medtem je Branko nekaj časa prijateljeval z oboževalko iz Metlike, a nista več skupaj. »Ima kup vnukov in je preveč obremenjena z njimi. Vmes je bil covid, bili so bolni ali v izolaciji, sploh se nisva mogla videti. Takšno je pač življenje.«
Kako različne so bile sezone, v katerih ste sodelovali?
Precej različne. Prvič pri Darji je bilo najboljše: veliko časa in prostora smo imeli, lepo vreme, snemali smo uro in pol dopoldne in spet popoldne, vmes smo imeli čas za priprave in spoznavanje. Pri Metki smo bili skoraj cel dan noter in nismo imeli prostega časa. Pri Nadi pa ni bilo prave zgodbe. Zdi se mi, da je to odvisno od režiserja in snemalcev, ne od nas pred kamero.
Vi res lahko govorite o produkcijskih razlikah, ker imate ogromno izkušenj pred kamero, saj snemate reklame, serije, filme, spote … Verjetno opazite razlike?
Seveda. Pri Metki so mi polovico časa govorili, kaj naj delam in govorim, pa sem jim lepo povedal, da bo slaba gledanost, če bom delal po njihovo. Po polovici snemanja so mi vendarle pustili, da govorim po svoje. Gledalci vidijo, da si bolj sproščen in pristen. Nočejo gledati igre, zato so bili na primer vsi proti Josipu, saj je bil naučen in se je hotel predstaviti v drugi luči – kot igralec, ki dela vlogo.
Zakaj ste šli v šov – zakaj prvič in zakaj zdaj že tretjič?
Prvič sem se prijavil, ker … zakaj pa ne? Zlasti ker gre tu za snemanje dlje časa, pri statiranju pa je delo le kak dan ali nekaj ur, in še to na vsake toliko časa. Imel sem čas in sem se imel v oddaji super. Drugič sem šel, ker je bilo prvič tako dobro. Tretjič pa so me povabili oni, ker so očitno imeli premalo prijav ali pa niso dobili pravih ljudi. Meni je super: nekaj se dogaja, družba je, greš sem in tja. Popestritev življenja. Če bi bila še kakšna ženska, ki bi mi bolj ustrezala, bi se bolj zagrel in se bolj potrudil.
Kakšno žensko pa iščete?
Kaj pa vem … Saj sem jih imel nekaj, ampak ene so imele že odrasle otroke, pa so se posvečale samo njim, ne meni. Pri ločenih in vdovah z otroki težko prideš do njih. Pa nekatere čez petdeset so že zelo izbirčne, ker so bile že nekajkrat razočarane in si ne pustijo blizu. Nasploh je težko koga spoznati. Ko grem na tržnico, so tam vse zelo stare ali pa zelo mlade. Vmesnih, ki bi jih jaz rabil, petdeset, šestdeset, jih pa ni. Pa tudi ne bi šlo, da bi čisto vsak dan skupaj čepela, ker jaz sem malo leteč ... potrebujem tudi malo prostega časa. Saj dva, tri dni, pa se ima človek dosti. (smeh) In morala bi biti tudi ona energična. Ravno včeraj sem nekaj snemal in sta bili dve … uf! Samo ko je bilo konec, sta že nekam ušli. Danes jih težko dobiš, je kar malo zoprno za nas, starejše. No, saj zdaj bo pomlad, bo morda bolje. (smeh)
Ste ves čas kar aktivni, ni miru v pokoju?
Zdaj ko je lepo vreme, grem dopoldne malo s kolesom, popoldne kam peš, kaj snemam, za koga kaj naredim, na primer urejam vrtove, v neki komisiji sem, delam za volitve ... Vsak dan je nekaj. Sem kar ves čas aktiven, težko sem pri miru. Zjutraj grem in me ni cel dan. S pridom izkoriščam tudi brezplačne prevoze za upokojence, grem v Kranjsko Goro, Maribor, Celje, Ptuj … Izkoristim vikende, tam vedno koga spoznam, kakšno rečemo in dan mine. Jaz bi umrl, če bi bil ves čas doma in imel enolično življenje.
