Led ste v oddaji prebili s precej težkim izzivom. Kako ste zadovoljni z nastopom? Je bilo težko?
Vse skupaj je bilo zelo daleč od cone udobja. Zdaj približno vem, na kakšno potovanje sem se podala. Veliko prijemov poznam, kako se spopasti s tremo in navalom adrenalina. A oddaja zahteva več: kako biti odličen s pritiskom na gumb. Dve minuti mineta zelo hitro in popravnega izpita ni. Z nastopom sem zmerno zadovoljna. A kot rečeno, ni samo lik tisto, kar mi pomeni izziv.
Odkrila sem veliko, na primer to, da je tovrstni ples, gib doma tudi v mojem telesu, samo slediti je treba impulzom in seveda mentorju Mihu, ki me je peljal v neko gibalno samozavest. Odkrivam tudi, kako se povsem predati trenutku. Veliko stvari se je dogajalo prvič, skorajda med celotnim procesom postavljanja točke. In kadar se stvari dogajajo prvič, duša brsti, saj se tedaj dogaja življenje.
Glede na to, da je šlo za pesem v zulu jeziku, vam je pri izgovarjavi kdo pomagal oz. vam povedal, o čem pesem govori?
Besedila vedno pazljivo poslušam in želim vedeti, o čem pojem. Zato sem si pesem – ali bolje molitev – takoj prevedla. Izgovarjavo sem poskušala povzeti po pevki Nomcebo in se energijsko približati vzdušju, ki valovi iz pesmi. Če lahko ponovim pomen, kot sem ga razumela sama. »Stremimo k boljšemu svetu, svetu, kjer bomo živeli v miru in harmoniji; ko bomo razumeli, da smo vsi eno, povezani drug z drugim in z naravo.«
Mnenja žirantov: »Vau! Vidi se, da ti je imitacija pisana na kožo, hkrati pa ostajaš ta prizemljena ženska. Bravo. (Ana Maria Mitić) »Ti poosebljaš točno tisto, na kar jaz prisegam že celo svojo kariero, in sicer da ni meja v umetniškem ustvarjanju.« (Helena Blagne) »Res si bila vrhunska. Mislim, da si dosegla ta afriški groove in si stresla iz rokava tole preobrazbo.« (Andrej Škufca) »Moj poklon, Damjana! Ta otvoritvena točna res ni bila mačji kašelj in bila je res super, saj si jo izpeljala tako čudovito.« (Dejan Vunjak)
Kakšne so se vam zdele ocene žirantov? Katere ste bili najbolj veseli?
Vsak ima svoj okus. Če bi bila na njihovem mestu, gotovo ne bi imela lahke naloge. Vsak ima svoj okus za glasbo in vsake oči imajo svojega malarja. Bistvo je, da kot akter izideš iz oddaje kolikor toliko zadovoljen. To se lahko zgodi le, če upoštevaš moj priljubljeni moto: »Najmanj, kar lahko narediš, je, da narediš največ, kot zmoreš.« Pomembno je, da imaš v sebi občutek, da nisi bil polovičarski. Seveda sem bila vesela točk in hvaležna sem za podporo. Malo tekmovalnosti se je zbudilo tudi v meni. Konec koncev je v meni tudi športna duša. Vseeno pa vem, da je glasba energija srca, to pa je težko ocenjevati.
Čaka vas naslednji izziv, John Travolta. Se vam zdi težji od prvega?
Čaka me preobrazba v lepega, plešočega, pevca, igralca … Bom kar nehala naštevati, da me ne bo preplavil stres. (smeh) John Travolta mi je všeč, kako ga bom podoživela, je drugo vprašanje. Za zdaj se ukvarjam s tekstom in plesom in celote še ne čutim. Mislim, da bo izziv precej težji. Brez pritiska, prosim. (smeh) Imamo fenomenalno ekipo, ki ji zaupam. Brez njih moje sanje ne bi bile mogoče. Predvsem njim: »Velika hvala!«
