Četrtino gnojil uvozimo iz Rusije. Kako nas bo udarila ruska prepoved izvoza?
Luka Tetičkovič
8. 3. 2022, 16.45
Posodobljeno: 8. 3. 2022, 17.25
Deli članek:
Rusko ministrstvo za industrijo in trgovino je domačim proizvajalcem umetnih gnojil priporočilo zamrznitev vsega izvoza, dokler se prevoz v države in iz njih ne normalizira. Petindvajset odstotkov gnojil uvozimo iz Rusije. Kako se bomo temu prilagodili?
Reuters
Rusija in Belorusija sta do nedavnega zagotavljali tretjino globalne preskrbe s kalijevimi rudami, iz katerih se proizvaja kalijeva gnojila. Na fotografiji rudnik kalija v bližini beloruskega mesta Soligorsk.
STA
»Med letoma 2016 in 2022 se je uvoz iz Rusije povečal za več desetkrat zaradi zmanjšanja uvoza iz Hrvaške,« pravi Aleš Kuhar.
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar opozarja, da je Rusija za Slovenijo drugi najpomembnejši dobavitelj mineralnih gnojil ali komponent za njihovo proizvodnjo. Delež Hrvaške, ki je največji dobavitelj, je precej podoben, a se je hrvaški delež v preteklih letih zmanjševal – razliko pa smo uvažali iz Rusije. »Med letoma 2016 in 2022 se je uvoz iz Rusije povečal za več desetkrat zaradi zmanjšanja uvoza iz Hrvaške,« opozarja Kuhar.
»Cene mineralnih gnojil so se definitivno drastično dvignile. Tona mineralnih gnojil je lani znašala 220 evrov z davkom, letos pa 700 evrov. Gre za 200-odstotno povišanje,« pravi kmet Branko Majerič. »Kaj bo to pomenilo v strošku pridelka za posamezno vrsto kulture, je drugo vprašanje. Mi ne vemo, kolikšen je strošek vhodnih surovin, zato ne moremo oceniti cene pridelka,« je Majerič previden pri napovedih.
Cene so tako visoke, da upravičujejo strošek pristaniškega uvoza
»Rusija je pomemben dobavitelj surovin za proizvajalce gnojil v naši okolici,« pravi Simon Grmovšek iz podjetja Agrosaat, ki slovenski trg preskrbuje z umetnimi gnojili. »Verjetno se bo treba še bolj preusmeriti na uvoz iz Egipta, Maroka, Izraela in morda celo iz bolj oddaljenih destinacij, kot je Južna Koreja,« pravijo v podjetju, ki je leta 2020 prvič začelo uvažati gnojila prek pristanišč v Kopru in Raveni. »To do zdaj ni bila običajna praksa, saj je ob normalnih razmerah strošek prevoza previsok, da bi prekomorske države konkurirale lokalnim.«
»Glede na naše informacije so se tržni pridelovalci že oskrbeli z dušičnimi gnojili, manjše kmetije pa še ne,« dodajajo v Agrosaatu in poudarjajo, da imajo živinorejske kmetije več manevrskega prostora pri izbiri načina gnojenja, zato niso tako podvržene tveganjem glede visokih cen gnojil.
Kmetijstvo bo občutilo resne pretrese
Profimedia
Zemeljski plin je ključen element za proizvodnjo dušičnih gnojil.
Po podatkih statističnega urada so cene fosfatnih gnojil razmeroma stabilne. Najbolj so se dvignile cene enostavnih in dušikovih gnojil, ki so samo lani poskočile za 43 odstotkov.
Dušikova gnojila pridobivajo tako, da zrak mešajo z zemeljskim plinom in atmosferski dušik vežejo v amoniak. Industrijska proizvodnja dušikovih gnojil je zato močno odvisna od preskrbe z zemeljskim plinom. Rusija in Belorusija ob tem zagotavljata približno 35 odstotkov globalne proizvodnje kalija, ki je drugi od treh pomembnih osnovnih gnojil.
»Verjetno se bo šele v naslednjih letih pokazalo, kaj v resnici pomeni pojem 'samooskrbni', še posebno če bodo tradicionalne izvoznice žit oteževale mednarodno trgovanje, kot je to trenutno storila Madžarska,« komentira Grmovšek iz Agrosaata.
STA
