Najmanjša razlika med bruto plačami moških in žensk je bila zabeležena v Luksemburgu, kjer je znašala 0,7 odstotka. Slovenija se je s 3,1 odstotka uvrstila na tretje mesto.
Drugo najmanjšo plačno vrzel med spoloma so zabeležili v Romuniji, kjer so bile ženske v povprečju na uro plačane 2,4 odstotka manj od svojih moških sodelavcev. Četrto mesto je zasedla sosednja Italija, kjer je plačna vrzel znašala 4,2 odstotka, navaja Eurostat.
Razlike v plačah med spoloma v državah EU so se po ugotovitvah statistikov sicer precej razlikovale. Tako je bila največja plačna vrzel zabeležena v Latviji, znašala je 22,3 odstotka. Sledili sta Estonija (21,1 odstotka) in Avstrija (18,9 odstotka).
Eurostat je podatke o plačani vrzeli objavil v okviru mednarodnega dneva žensk, ki ga obeležujemo 8. marca.
Med letoma 2012 in 2020 se je povprečna plačna vrzel med spoloma v EU zmanjšala, in sicer s 16,4 odstotka na 13 odstotkov, izpostavlja Eurostat.
Leta 2010 je bila plačna vrzel v Sloveniji 0,9-odstotna. Razlika med povprečno plačo moških in žensk se je nato iz leta v leto večala, vrh pa je dosegla leta 2018, ko je znašala 9,3 odstotka. Leta 2019 se je trend rasti končal, saj se je plačna vrzel znižala na 7,9 odstotka, je razvidno iz podatkov Eurostata.
Neenakost med ženskami in moškimi je prisotna na številnih področjih, eno od področij, o katerem se največ razpravlja, pa je zaslužek, je zapisano na spletni strani evropskega statističnega urada.
Eden od načinov merjenja tega neravnovesja je neprilagojena razlika v plačilu med spoloma, ki kaže razliko med povprečnim bruto urnim zaslužkom moških in žensk, izraženo kot odstotek povprečnega bruto urnega zaslužka moških. Ta kazalnik se izračuna za podjetja z 10 ali več zaposlenimi, so pojasnili.
