Pred vami je prva oddaja in prvi nastop. Kako se pripravljate na točko? Imate kaj treme?
Želim si, da bi cela točka s plesom in petjem stekla čimbolj naravno, sproščeno in bila seveda čimbolj podobna originalu. Vadim, vadim, vadim. Da, tremo imam še vedno pred nastopi. Vem, da trema mora biti, a pred tem prvim, v oddaji, me pa v želodcu kar malo zvija. Vse teče v živo in ni popravnega izpita.
Imitirali boste pevko Nomcebo in njeno pesem Jerusalema. Ste jo poznali že od prej?
Mojega prvega izziva od prej nisem poznala. Morda sem pesem ujela enkrat ali dvakrat na radijski postaji. Drugače pa ne, gre za mlajšo generacijo iz čisto drugega kulturnega okolja.
V nedeljo, 6.marca
ob 20:00
na POP TV.
Kaj vam predstavlja največji izziv v točki?
Kot sem že omenila, gre za pesem, ki je nastala v povsem drugem kulturnem okolju, zato mi je najprej predstavljal izziv jezik in povezovanje plesa s petjem, saj pojem v nekoliko drugačnem ritmu kot tečejo koraki.
Ste v času, ko ste spoznavali točko, s katero se boste predstavili, odkrili tudi kaj novega o sebi?
Odkrila sem veliko, npr. to, da je te vrste ples, gib doma tudi v mojem telesu, samo slediti je treba impulzom in seveda mentorju Mihu, ki me je peljal v neko gibalno samozavest. Odkrivam tudi kako se povsem predati trenutku. Veliko stvari se je tudi dogajalo prvič, skorajda skozi ves proces postavljanja točke. In kadar se stvari dogajajo prvič, duša brsti, saj se tedaj dogaja življenje.
Katerega izmed žirantov želite z nastopom najbolj prepričati? Se katerega bojite?
V prvi vrsti želim biti z nastopom zadovoljna sama, potem pa želim prepričati vse ostale, tudi žirante. Če se bo v pravem trenutku vse sestavilo, bom najbolj srečna.
Bati se - ni v mojem besednjaku, ker menim, da sem pogumna. Bom pa zelo vesela vsakega nasveta za naprej, ki mi bo pomagal, da bodo moje preobrazbe čim boljše.
