Vita navdušeno pravi: »Psa sva si želela že kar nekaj časa, a sva bila zadržana zaradi službenih obveznosti. Naši delovniki se lahko zelo zavlečejo, zato sva se bala, da bo veliko sam. Zdaj nama nekako uspeva, da mu posvečava čim več pozornosti, življenje sva bolj prilagodila njemu.«
Psička sta posvojila v zavetišču na Hrvaškem: »Na družbenem omrežju sva videla objavo, da išče dom, in se zagledala vanj. Našli so ga v gozdu in ga ozdravili več bolezni. Najino pozornost je pritegnil tudi zato, ker je njegovi sestrici ime Vita, star je eno leto, mešanček, verjetno z labradorcem. Zelo je razigran in navihan, rad zgrize kakšne čevlje, ko naju pogreša, in sprinta po travniku, kadar gremo na sprehod. Sicer pa je zelo nežen, prijazen in se najrajši stiska z nama na kavču.« Psičku je bilo v zavetišču ime Bobi, a ker je z njima začel novo življenje, sta mu dala tudi novo ime: »Razmišljala sva, kaj zveni podobno. Bobi, Bovi, Bowie. Bowie je bil Žigov predlog, ki sem ga z veseljem sprejela, saj sem oboževalka Davida Bowieja.«
